<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Zagotavljanje pristnosti medu s tehnologijo prestavljanja satja in krmljenja čebel</dc:title><dc:creator>Kandolf Borovšak,	Andreja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Korošec,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Božič,	Janko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>med</dc:subject><dc:subject>pristnost medu</dc:subject><dc:subject>čebelarstvo</dc:subject><dc:subject>prestavljanje satja</dc:subject><dc:subject>krmljenje čebel</dc:subject><dc:subject>stabilni izotopi</dc:subject><dc:subject>tuji encimi</dc:subject><dc:subject>EA/LC-IRMS</dc:subject><dc:subject>kvasovke</dc:subject><dc:description>Med je že od nekdaj zelo cenjeno živilo, zaradi drage proizvodnje je pogosto tarča potvorb, namernih kot tudi nenamernih, ki nastanejo kot posledica tehnologije čebelarjenja. V okviru raziskovalnega dela smo ugotavljali, ali določene tehnike čebelarjenja v AŽ panju lahko privedejo do nenamernih potvorb medu. Poskus smo izvajali na 30 čebeljih družinah, naseljenih v AŽ panjih, ki so v spomladanskem času prejemale različne količine krme ob ustaljeni tehniki prestavljanja satja v AŽ panju. Vzorce iz posameznih družin smo zbirali in analizirali ločeno po skupinah in letih. Leta 2012 smo zbrali 11 vzorcev, leta 2013 28, leta 2014 29, leta 2015 pa 27 vzorcev, skupaj torej 95 vzorcev medu. Vzorcem smo določili vrednosti osnovnih parametrov kakovosti medu: vsebnost vode, prostih kislin, prolina in HMF, električno prevodnost, pH vrednost, diastazno število, določili smo barvo, ugotavljali smo senzorične in mikroskopske lastnosti (pelodno sestavo ter količino peloda in kvasovk), opravili smo izotopske analize ogljika in ugotavljali prisotnost tujih encimov (β-fruktofuranozidaza, β/γ-amilaza). S statističnimi testi smo ugotavljali razlike in povezave med analiziranimi parametri v vzorcih posameznega leta. Število nepristnih vzorcev enega leta se razlikuje od drugega leta zaradi uporabe različnih tipov krme, različnih pašnih sezon in notranjih dejavnikov v čebeljih družinah. Čebelarji lahko ob upoštevanju določenih navodil kljub prestavljanju satja iz plodišča v medišče zagotavljajo pristni med. Za ugotavljanje posrednih potvorb medu so se v naši raziskavi kot uporabne izkazale metode določanja razmerja stabilnih izotopov ogljika (EA/LC-IRMS), v primeru dodatka barvila in kvasa v krmo za čebele pa tudi parametra barve a* in b* ter število kvasovk.</dc:description><dc:publisher>[A. Kandolf Borovšak]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-21 07:45:06</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113335</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 638.1:543.2/.9:641</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175282</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5142648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
