<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dvigovanje bremen v delovnem okolju kot dejavnik tveganja za nosečnico in plod</dc:title><dc:creator>Štucin,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacjan Žgajnar,	Katarina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Petročnik,	Petra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>bremena</dc:subject><dc:subject>dvigovanje</dc:subject><dc:subject>delovno mesto</dc:subject><dc:subject>nosečnica</dc:subject><dc:subject>tveganje</dc:subject><dc:description>Uvod: V diplomskem delu smo predstavili vpliv dvigovanja bremen na delovnem mestu in vpliv na žensko ter plod. Izpostavljenost dvigovanju težkih bremen poveča tveganje za neugodne izide nosečnosti. Privede lahko do sprememb v rasti in razvoju ploda, pelvične in/ali medenične bolečine, spontanega splava, prezgodnjega poroda, mrtvorojenosti. Delodajalec je dolžen ukrepati takoj, ko ga delavka obvesti o nosečnosti. Namen: Namen diplomskega dela je raziskati poznavanje posledic dvigovanja bremen med ženskami. Zanima nas tudi odziv delodajalca ter poznavanje pravic. Metode dela: V teoretičnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature v knjigah, zbornikih in člankih. Literaturo smo iskali v spletnih podatkovnih bazah Medline, PubMed, CINAHL, Proquest, ScienceDirect, Google učenjak. V drugem delu diplomskega dela je bila uporabljena kvantitativna metoda z vprašalnikom, ki smo ga posredovali s pomočjo spletne strani 1ka. Posredovali smo jo v Facebook skupine z naslovom Nosečka forum in Mamice Poljanske doline. Vprašalnik je bil namenjen ženskam v zadnjem trimesečju nosečnosti ali mamicam, ki so rodile v preteklem letu. Vprašalnik je bil sestavljen iz dvajsetih vprašanj, ki smo jih postavili na podlagi pregleda literature. Rezultati: Vse ženske v naši raziskavi (N=216), ki so bile med nosečnostjo zaposlene, so svojega delodajalca o nosečnosti obvestile. Večina jih je mnenja, da se je delodajalec na novico odzval pozitivno in da je skrbel za njihovo ter otrokovo varnost. Skoraj vse so bile pred in med nosečnostjo izpostavljene vsaj enemu dejavniku tveganja za njeno in otrokovo zdravje. Delodajalci in nadrejeni so nosečnico s pravicami seznanili le v skupno 15 %. Dve tretjini jih med nosečnostjo ni bilo v bolniškem staležu. 72 % jih med nosečnostjo ni imelo težav. Večina jih ni nikoli izračunala mase enkratnega bremena in vsote bremen, ki jih dvignejo dnevno. Skoraj vse dvigujejo bremena tudi v svojem prostem času. Razprava in zaključek: Informacije o pravicah so od delodajalcev in nadrejenih pridobile le v redkih primerih. Ženske se teže dvignjenih bremen ne zavedajo, saj se le redko vprašajo, kakšno težo vsakodnevno dvigujejo. Babica lahko tekom prenatalnega obdobja vpliva na samo področje dvigovanja bremen na delovnem mestu. Ženske bi lahko v šolah za starše in dispanzerjih poučevali o dovoljeni teži in načinu dvigovanja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-18 07:47:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113275</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96933</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5756011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
