<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Učinkovitost metode konceptualne spremembe pri poučevanju fotosinteze v biotehniških izobraževalnih programih</dc:title><dc:creator>Gobec,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strgar,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotosinteza</dc:subject><dc:subject>znanje</dc:subject><dc:subject>stališča</dc:subject><dc:subject>konceptualna sprememba</dc:subject><dc:subject>biotehniško izobraževanje</dc:subject><dc:description>Fotosinteza je najpomembnejši biokemijski proces na Zemlji in ena najbolj zahtevnih tem za poučevanje, saj je široka in konceptualno zapletena. Učenci si procese pri fotosintezi težko predstavljajo, ker so abstraktni in potekajo na molekularni ravni. V nalogi smo želeli raziskati znanje o fotosintezi, spoznati stališča do biologije in fotosinteze ter ugotoviti pojmovanje hrane med udeleženci biotehniškega izobraževanja ter na osnovi tega pripraviti model učne enote o fotosintezi, s katero bi izboljšali tako znanje o fotosintezi kot tudi stališča do biologije in fotosinteze. V raziskavi je sodelovalo 1014 dijakov in študentov s treh biotehniških šol in trinajstih biotehniških izobraževalnih programov v Sloveniji. Podatke smo zbrali s preizkusi znanja o fotosintezi in vprašalniki o stališčih. Pripravili smo učno enoto o fotosintezi ter jo izvedli na vzorcu 330 dijakov in študentov, in sicer po klasični metodi (kontrolna skupina) in po metodi konceptualne spremembe (eksperimentalna skupina). Ugotovili smo, da se udeleženci zavedajo pomena fotosinteze za življenje na Zemlji, njihovo znanje o fotosintezi pa ni zadovoljivo (manj kot 60 % doseženih točk), še posebej glede glavne funkcije fotosinteze. Ugotovili smo, da je z ustrezno načrtovano učno enoto po metodi konceptualne spremembe možno doseči boljše znanje o fotosintezi kot s klasično učno metodo. Dosežek dijakov in študentov se je po klasični učni metodi izboljšal za 6,1 %  po učni metodi s konceptualno spremembo za 24,3 %  in je bil statistično značilno višji pri vseh testnih vprašanjih. Tudi njihova stališča do biologije in pouka biologije so bila po pouku z metodo konceptualne spremembe statistično značilno bolj pozitivna kot po klasični metodi.</dc:description><dc:publisher>[K. Gobec]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-18 07:45:03</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113267</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 581.132:373.5(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175242</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 942455</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
