Sprejemanje otroka z Downovim sindromom s strani svojcevKezele, Ines (Avtor) Lebar, Cecilija (Mentor) otrok z Downovim sindromomdružinasprejemanjekvalitativna raziskavaUvod: Downov sindrom je kromosomska motnja, ki se pojavlja približno v razmerju 1 : 700. V normalnem deljenju celic je 21. kromosom prisoten dvojno, pri Downovem sindromu pa trojno. Otroci z DS rastejo in se razvijajo počasneje kot ostali otroci. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati proces sprejemanja svojcev otroka z DS. Metode dela: Uporabljena je bila kvalitativna metoda – s petimi svojci otroka z DS je bil izveden poglobljeni intervju. Rezultati: Ko govorimo o občutkih in mislih ob prejemu informacije, da je deklica rojena z DS, prevladujejo strah in negotovost (dan so opisali kot grozen, poln spraševanja – zakaj se je to zgodilo ravno njim), potrtost, žalost ter zmedenost. Soočajo se z različnimi strahovi – kako bo z deklico, ko bo odrasla, kako bo v šoli. Vsem sodelujočim v raziskavi je bila v največjo oporo družina. Kot pozitivne strani svojci navajajo srečo, ki jo občutijo ob otrokovem napredku, veliko ljubezen do njega, da jim je prinesel veselje in optimizem, smeh ter radost. Proces sprejemanja deklice je pri osebah različno potekal. Nekateri so potrebovali več časa (nekaj mesecev), drugi par dni, ena oseba je navedla, da je to takoj sprejela. V procesu sprejemanja je bilo prisotno tudi spraševanje o smislu dogodka. Razdelimo ga na tri faze: začetni šok, soočanje z dejstvom, sprejemanje. Razprava in zaključek: Proces sprejemanja otroka je pri sodelujočih trajal različno dolgo. Ena oseba je dejstvo sprejela takoj, a se še vedno zgodi, da o tem dogodku razmišlja in si postavlja vprašanja. Oče je za sprejem potreboval nekaj dni, toda o tem več ne premišljuje. Ostale osebe so potrebovale več časa – nekaj tednov oz. mesecev. V proces sprejemanja sodi premišljevanje o smislu dogodka, ki so ga spremljali strah, negotovost, zaskrbljenost. Postavljeni cilji ene izmed oseb so bili: sprejeti otroka, pogosto se družiti, pomagati družini in medsebojno sodelovati. Pomagalo je tudi povezovanje z drugimi starši, informiranje o teh otrocih, dodatne izkušnje in pridobivanje znanja. Proces sprejemanja otroka lahko torej opišemo kot krivuljo, ki narašča in pada in je sestavljena iz dobrih in slabih dni.20192019-12-14 07:47:12Diplomsko delo/naloga113225VisID: 96898COBISS_ID: 5752939sl