<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vizija duhovništva pri sv. Vincenciju Pavelskem</dc:title><dc:creator>Žlender,	Rok Vinko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petkovšek,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Vincencij Pavelski</dc:subject><dc:subject>duhovništvo</dc:subject><dc:subject>misijonar</dc:subject><dc:subject>ubogi</dc:subject><dc:subject>kristocentričnost</dc:subject><dc:subject>francoska šola duhovnosti</dc:subject><dc:subject>tridentinski koncil</dc:subject><dc:subject>formacija duhovnikov</dc:subject><dc:subject>spreobrnjenje</dc:subject><dc:subject>vincencijanske kreposti.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo želi osvetliti osebo sv. Vincencija Pavelskega in njegovo vizijo duhovništva. Ukvarja se z dejavniki, ki so vplivali na njegovo življenje. V samem jedru njegove misli je duhovnik-misijonar, poslan oznanjat evangelij ubogim. Gre za lik duhovnika, ki s svojo osredotočenostjo na Kristusa konkretno nagovarja tudi danes.

Avtor v prvem poglavju oriše družbene in cerkvene okoliščine v 17. stoletju. Posveti se življenju svetnika do zanj prelomnega leta 1617 ter predstavi stanje duhovščine v tistem času. Obravnava tudi ustanovitev Misijonske družbe, ki ostaja njegova trajna zapuščina. Drugo poglavje obravnava temeljni značilnosti Vincencijevega modela duhovnika – kristocentričnost in misijonarsko razsežnost. Bil je pod velikim vplivom tridentinskega koncila, katerega določbe je želel udejanjiti v praksi. Nanj so vplivali tudi člani francoske šole duhovnosti, s katerimi deli mnogo istih pogledov, v določenih točkah pa se od njih oddaljuje. Magistrsko delo predstavlja Vincencija kot človeka, ki prepoznava navzočnost Boga v vsakodnevnih dogodkih. Bog je navzoč v slehernem človeku, še posebno v ubogem, duhovnik-misijonar pa je poklican h konkretnemu služenju. Tretje poglavje magistrskega dela ponudi nekaj temeljnih smernic za duhovnikovo udejstvovanje v današnjem času po Vincencijevem zgledu. Duhovnik naj bo človek kontemplacije in akcije. Skladno s Kristusovim naročilom je tudi poklican biti misijonar v svetu. Pri delu mu morejo biti v pomoč in oporo petere vincencijanske kreposti (preprostost, ponižnost, krotkost, zatajevanje, gorečnost za zveličanje duš). Prav tako pa mora imeti čut za uboge. K temu ga kliče že učenje Cerkve, še prav posebej pa sam Vincencij, ki na podlagi 25. poglavja Matejevega evangelija zatrjuje: »Ko služimo ubogim, služimo Jezusu Kristusu.« (Coste, 9:199)

Cilj magistrskega dela je torej v prvi vrsti predstavitev Vincencijevega pogleda na duhovništvo. Duhovnik-misijonar, ki se dandanes zgleduje po njegovem zgledu hoje za Kristusom, more zato oznanjati evangelij ubogim in odrinjenim sredi današnjega sveta in mednje prinašati Boga.</dc:description><dc:publisher>[R. V. Žlender]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-13 07:35:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113207</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 27-725:929Vincencij P.</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 23286</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8248666</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
