Vizija duhovništva pri sv. Vincenciju PavelskemŽlender, Rok Vinko (Avtor) Petkovšek, Robert (Mentor) Vincencij Pavelskiduhovništvomisijonarubogikristocentričnostfrancoska šola duhovnostitridentinski koncilformacija duhovnikovspreobrnjenjevincencijanske kreposti.Magistrsko delo želi osvetliti osebo sv. Vincencija Pavelskega in njegovo vizijo duhovništva. Ukvarja se z dejavniki, ki so vplivali na njegovo življenje. V samem jedru njegove misli je duhovnik-misijonar, poslan oznanjat evangelij ubogim. Gre za lik duhovnika, ki s svojo osredotočenostjo na Kristusa konkretno nagovarja tudi danes. Avtor v prvem poglavju oriše družbene in cerkvene okoliščine v 17. stoletju. Posveti se življenju svetnika do zanj prelomnega leta 1617 ter predstavi stanje duhovščine v tistem času. Obravnava tudi ustanovitev Misijonske družbe, ki ostaja njegova trajna zapuščina. Drugo poglavje obravnava temeljni značilnosti Vincencijevega modela duhovnika – kristocentričnost in misijonarsko razsežnost. Bil je pod velikim vplivom tridentinskega koncila, katerega določbe je želel udejanjiti v praksi. Nanj so vplivali tudi člani francoske šole duhovnosti, s katerimi deli mnogo istih pogledov, v določenih točkah pa se od njih oddaljuje. Magistrsko delo predstavlja Vincencija kot človeka, ki prepoznava navzočnost Boga v vsakodnevnih dogodkih. Bog je navzoč v slehernem človeku, še posebno v ubogem, duhovnik-misijonar pa je poklican h konkretnemu služenju. Tretje poglavje magistrskega dela ponudi nekaj temeljnih smernic za duhovnikovo udejstvovanje v današnjem času po Vincencijevem zgledu. Duhovnik naj bo človek kontemplacije in akcije. Skladno s Kristusovim naročilom je tudi poklican biti misijonar v svetu. Pri delu mu morejo biti v pomoč in oporo petere vincencijanske kreposti (preprostost, ponižnost, krotkost, zatajevanje, gorečnost za zveličanje duš). Prav tako pa mora imeti čut za uboge. K temu ga kliče že učenje Cerkve, še prav posebej pa sam Vincencij, ki na podlagi 25. poglavja Matejevega evangelija zatrjuje: »Ko služimo ubogim, služimo Jezusu Kristusu.« (Coste, 9:199) Cilj magistrskega dela je torej v prvi vrsti predstavitev Vincencijevega pogleda na duhovništvo. Duhovnik-misijonar, ki se dandanes zgleduje po njegovem zgledu hoje za Kristusom, more zato oznanjati evangelij ubogim in odrinjenim sredi današnjega sveta in mednje prinašati Boga.[R. V. Žlender]20192019-12-13 07:35:02Magistrsko delo/naloga113207UDK: 27-725:929Vincencij P.VisID: 23286COBISS_ID: 8248666sl