<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Biokemijske in optične značilnosti Hostovega kamnokreča (Saxifraga hostii) v raznolikih razmerah sevanja UV- B na višinskem gradientu Kobariškega Stola</dc:title><dc:creator>Rovtar,	Jerneja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trošt Sedej,	Tadeja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biokemijske lastnosti</dc:subject><dc:subject>ekologija</dc:subject><dc:subject>Hostov kamnokreč</dc:subject><dc:subject>optične lastnosti</dc:subject><dc:subject>UV-B sevanje</dc:subject><dc:description>Preučevali smo vpliv nadmorske višine in UV-B sevanja na biokemijske in optične lastnosti listov Hostovega kamnokreča (Saxifraga hostii). Hostov kamnokreč je alpinska zelnata trajnica z ozkimi listi, nameščenimi v rozeto. Na prisojnem pobočju Kobariškega Stola smo postavili plošče z in brez UV filtrov na dveh nadmorskih višinah: 1095 m. n. m. in 1504 m. n. m. Rastline smo spremljali tekom celotne rastne sezone, vzorce smo nabrali junija, avgusta in septembra. V obdobju med prvim in zadnjim vzorčenjem smo merili tudi temperaturo tal. V laboratoriju smo izmerili vsebnost klorofila a in b, karotenoidov, antocianov ter UV-absorbirajočih snovi. Merili smo tudi odbojnost in presevnost listov v območju 280-710 nm. S pomočjo enosmerne ANOVE smo primerjali vpliv različne temperature in različnega UV sevanja na rastline ter ugotavljali ali se podatki statistično značilno razlikujejo. Rezultate smo primerjali znotraj enega vzorčenja. Z dvosmerno ANOVO smo ugotavljali vpliv temperature in UV sevanja ter interakcije med njima na posamezne biokemijske in optične značilnosti izbrane rastline. Ugotovili smo, da opazovane okoljske razmere niso vplivale na vsebnost UV-absorbirajočih snovi, saj je rastlina prilagojena na razmere s povišanim UV sevanjem. Temperatura in UV sevanje v avgustu ne vplivata na klorofile, karotenoide in antociane, v septembru pa vplivata, kar nakazuje zgodnejša senescenca. UV sevanje je v interakciji z drugimi okoljskimi dejavniki. Rastline, izpostavljene različnim okoljskim razmeram na dveh različnih nadmorskih višinah, se različno odzivajo na UV sevanje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-11 11:10:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113184</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175218</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5250639</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
