<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Prehrana 7 letnih otrok iz Ljubljane in okolice v študiji Moje mleko 2</dc:title><dc:creator>Lampe,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fidler Mis,	Nataša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prehrana</dc:subject><dc:subject>prehransko stanje</dc:subject><dc:subject>prehrana otrok</dc:subject><dc:subject>dnevni vnos hranil</dc:subject><dc:subject>makrohranila</dc:subject><dc:subject>mikrohranila</dc:subject><dc:subject>referenčne vrednosti za vnos hranil</dc:subject><dc:subject>priporočila</dc:subject><dc:subject>študija Moje mleko 2</dc:subject><dc:description>Številne raziskave potrjujejo, da prehrana v otroštvu močno vpliva na zdravstveno stanje v kasnejšem obdobju. Prehranski del raziskave Moje mleko 2 je potekal od februarja 2018 - januarja 2019, v sklopu katerega je opravljeno magistrsko delo. Delo je bilo opravljeno na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana. Namen magistrskega dela je ovrednotiti prehranski vnos 7-letnih otrok iz Ljubljane in okolice ter ugotoviti ali je njihova prehrana v skladu s smernicami. Skupaj je sodelovalo 81 otrok (43 dečkov in 38 deklic). Z metodama Zapis 24 urnega jedilnika preteklega dne (24PD) in Vprašalnika o pogostosti uživanja živil (VPŽ) smo pridobili podatke o njihovih prehranjevalnih navadah, energijskem vnosu in vnosu makro- in mikrohranil. Ugotovili smo, da je energijski vnos tako pri dečkih (1647,6 ± 367,8 kcal/dan), kot deklicah (1449,5 ± 349,8 kcal/dan) nižji od priporočenega, kar lahko delno pripišemo napakam poročanja. Dečki in deklice se statistično značilno razlikujejo po dnevnem energijskem vnosu (p=0,02). Delež maščob (dečki: 29,5 %; deklice: 29,8 % dnevnega energijskega vnosa) in ogljikovih hidratov v celodnevnem energijskem vnosu (dečki: 55,7 %; deklice: 56,1 % dnevnega energijskega vnosa) je bil ustrezen. Priporočen vnos beljakovin so udeleženci obeh spolov prekoračili (dečki: 58,7 ± 17,3 g/dan; deklice: 48,8± 13,7 g/dan), med njimi obstaja statistično značilna razlika (p=0,007).  Vnosa soli (dečki: 5,3 ± 1,9 g/dan; deklice: 4,1 ± 2 g/dan) in prostih sladkorjev (dečki: 12,2 %; deklice: 12,7 %) pa sta bila tako pri dečkih kot deklicah glede na dopustne vrednosti prekomerna.</dc:description><dc:publisher>[M. Lampe]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-07 07:45:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113149</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2-053.5(043)=163.6</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175211</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5132408</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
