<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ZAPOSLOVANJE OSEB S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 1 IN NJIHOVO DELOVNO ZADOVOLJSTVO – PRIMERJAVA Z ZDRAVO POPULACIJO</dc:title><dc:creator>Ibričić,	Ervin	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaposlovanje</dc:subject><dc:subject>kronična bolezen</dc:subject><dc:subject>sladkorna bolezen tipa 1</dc:subject><dc:subject>delovno zadovoljstvo</dc:subject><dc:subject>Republika Finska</dc:subject><dc:description>Iz literature lahko razberemo veliko podatkov o zaposlovanju, manj pa o zaposlovanju oseb s kroničnimi boleznimi, še manj pa o zaposlovanju oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Sladkorna bolezen je ena najbolj razširjenih kroničnih bolezni, njena pogostnost pa je iz leta v leto večja, zato se z njo srečujemo že vsakodnevno. V magistrskem delu smo se usmerili na raziskovanje zaposlovanja oseb s sladkorno boleznijo tipa 1. Dosedanje raziskave kažejo, da je sladkorna bolezen tipa 1 povezana z nižjo kakovostjo življenja, povezano z zdravjem, večjo brezposelnostjo in dodatno bolniško odsotnostjo. Negativna povezanost je bolj izrazita pri ženskah in starejših odraslih. Večina delavcev s sladkorno boleznijo tipa 1 pa deluje enako kot osebe brez te bolezni. Za izvedbo mednarodne primerjave smo izbrali Republiko Finsko, saj je to država, kjer je incidenca sladkorne bolezni tipa 1 najvišja. Ugotovili smo, da posamezniki, ki imajo sladkorno bolezen tipa 1, niso zaznavali več ovir pri pridobivanju zaposlitve kot osebe brez sladkorne bolezni tipa 1. Zaposleni s sladkorno boleznijo tipa 1 v Republiki Sloveniji in v Republiki Finski poročata o enaki izpostavljenosti stresu na delovnem mestu. Skupina oseb s sladkorno boleznijo tipa 1 je v povprečju dlje časa na bolniški odsotnosti, sta pa s trenutnim zdravstvenim stanjem obe skupini enako zadovoljni. Prav tako enako ocenjujeta delovno zadovoljstvo.Pridobljeni rezultati so lahko izhodišče za različna nadaljnja raziskovanja. Ker je še vedno veliko nevednosti o tej bolezni med delodajalci, lahko magistrsko delo prispeva k večjemu razumevanju same bolezni pri delodajalcih in drugih deležnikih.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-04 10:10:07</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113108</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15745</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
