<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obsevanje živil - doprinos k večji varnosti živil ali razlog za preplah?</dc:title><dc:creator>Jevšnik Podlesnik,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repič,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Doganoc,	Darinka Z.	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>obsevanje živil</dc:subject><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>zakonodaja</dc:subject><dc:description>Novejša metoda v tehnologiji ohranjanja živil je ionizirno sevanje, ki ima kar nekaj prednosti v primerjavi z običajnimi metodami. Z obsevanjem namreč lahko obdelamo že zapakirana živila in s tem znižamo verjetnost okužbe. Še več, živila ostanejo sveža in imajo daljši rok trajanja, brez vidnega nazadovanja v kvaliteti. Obsevanje živil ne pusti nobenih ostankov, spremembe hranilne vrednosti so primerljive s tistimi, ki nastanejo tudi pri drugih metodah. Obsevanje je metoda, s katero se živilom dovaja energija z namenom uničenja vseh mikroorganizmov in drugih škodljivcev oziroma služi za podaljšanje roka uporabnosti živil. Za obsevanje se uporabljajo gama žarki, snopi elektronov in rentgenski žarki. Kljub temu, da je metoda v svetu že uveljavljena, pri potrošnikih prihaja do zadržkov. Zavračanje živil, obdelanih s postopkom obsevanja, izhaja iz nerazumevanja in neznanja.</dc:description><dc:date>2007</dc:date><dc:date>2019-12-02 15:22:52</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>113093</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 613.2</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1854-0678</dc:identifier><dc:identifier>URN: URN:NBN:SI:DOC-TOC9JOXP</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 2676075</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 216969216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
