Gensko spremenjeni organizmi in tveganja za zdravjeFilip, Sebastjan (Avtor) Fink, Rok (Avtor) gensko spremenjeni organizmizdravjetveganjehranatoksičnostalergenostŽe od nastanka prvih civilizacij človek spreminja podobo narave s križanjem in drugimi kmetijskimi pristopi. Vendar je šele razvoj genskega inženirstva omogočil izmenjavo genskega materiala med vrstami, ki med seboj niso v sorodu. Tako nastale nove rastlinske in živalske vrste so sprožile številne etične, okoljske in tudi zdravstvene pomisleke. Čeprav je namen gensko spremenjenih organizmov (GSO) doseči večji donos, odpornost proti škodljivcem in boleznimi, imajo GSO tudi vplive na zdravje ljudi in živali. Znani so številni primeri transgenega prenosa genov, ki določajo izražanje toksinov, alergenov ali povzročajo rezistenco mikroorganizmov. Takšni primeri so na stopnji poskusov povzročili pogine laboratorijskih živali. Številne raziskave poročajo o pojavu resistence mikroorganizmov, antinutrientih tiaminaze in ω-6 maščobnih kislin, poginu glodavcev, ki so bili hranjeni z transgeno koruzo in podobno. Vendar pa ima implementacija gensko spremenjenih organizmov tudi pozitivne učinke, saj je uvedba zlatega riža, ki je bogat vir β-karotena, rešila številna življenja otrok v Afriki in Aziji. Poleg tega so transgene rastline bolj odporne na škodljivce in podnebne spremembe, ki postajajo vsakdanjost današnjih generacij. V prihodnosti je potrebno raziskave usmeriti v proučevanje dolgoročnih vplivov na zdravje, predvsem v smislu potencialnega vpliva na človeški genom. Med tem pa zagotoviti ustrezno zakonodajo in analizo tveganja vsakega potencialnega GSO, po principu previdnostnega načela bistvenega pomena, še preden pride takšen organizem v prehransko verigo.20102019-12-02 10:07:55Neznano113076UDK: 608.34:663:664ISSN pri članku: 1854-0678URN: URN:NBN:SI:DOC-BOGPHXCVCOBISS_ID: 4073323OceCobissID: 216969216sl