<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga delovnega terapevta v obravnavi oseb s kronično bolečino v procesu vračanja na delo</dc:title><dc:creator>Brglez,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Švajger,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Galof,	Katarina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kronične mišično-skeletne težave</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>interdisciplinarna obravnava</dc:subject><dc:subject>poklicna rehabilitacija</dc:subject><dc:description>Uvod: Osebe, ki trpijo za kroničnimi bolečinami, ne morejo vzdrževati želenega življenjskega sloga, saj bolečina ovira različne vidike njihovega delovanja, kot so skrb zase, počitek, domača opravila, delo in prosti čas. Delo zagotavlja finančno neodvisnost in varnost, ki jo kronična bolečina lahko ogroža ali pa povzroči prezgodnji odhod s trga dela. Za ohranitev delovne sposobnosti v okviru interdisciplinarne obravnave v procesu vračanja na delo obstaja potreba tudi po učinkoviti delovnoterapevtski obravnavi, ki bi morala biti usmerjena v celostno rehabilitacijo in ne le v lajšanje bolečin. Namen: Z diplomskim delom smo želeli pregledati literaturo, na podlagi katere bi dobili odgovor o vlogi delovnega terapevta v celostni obravnavi oseb s kronično bolečino v procesu vračanju na delo. Metode dela: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop s pregledom literature, ki je bila objavljena med letoma 2009 in 2019. V analizo so bili vključeni članki, ki smo jih iskali s pomočjo spletnih bibliografskih baz in znanstvenih revij in so bili napisani v slovenskem ali v angleškem jeziku. Rezultati: Najpogostejši modeli, ki so se uporabljali tekom obravnav, navedenih v literaturi, so bili biopsihosocialni model, kanadski model izvajanja dejavnosti in model človekove okupacije. Ocenjevalni instrumenti raziskujejo okoljske dejavnike, ki spodbujajo ali zavirajo proces vračanja na delo, ugotavljajo želje in pričakovanja osebe s kroničnimi bolečinami in raziskujejo njegove delovne naloge. Razprava in zaključek: Rehabilitacijski interdisciplinarni programi za osebe s kronično bolečino, ki vključujejo delovno terapijo in izvajajo ukrepe na delovnem mestu, temeljijo na ergonomskih pristopih in kognitivno vedenjskih načelih ter se štejejo za uspešne, saj spodbujajo funkcionalnost in delovno sposobnost, komunikacijo med strokovnjaki, osebami in delodajalci. Delovni terapevti pomagajo poiskati načine za prilagoditev delovnega okolja, tako da ta ne povečuje intenzitete bolečine, ali pa poiščejo načine za prilagoditev dejavnosti. Raziskava je pokazala, da so delovni terapevti premalokrat vključeni v interdisciplinarni program rehabilitacije oseb s kronično bolečino.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-12-01 07:47:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113068</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96851</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5740907</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
