Subjektiviteta živali v kazenskem pravu in motivi za kazenskopravno varstvoJager, Tajda (Avtor) Ambrož, Matjaž (Mentor) kazensko pravopravice živalipravna dobrinamučenje živalipravna subjektivitetaspecizemnačela inkriminiranjaOdnos človeka do živali se je v modernem svetu močno spremenil, saj je želja po nenehnem tehnološkem napredku in ekonomski rasti povzročila, da človek prepogosto pozabi na dobrobit nečloveških živih bitij. To se odraža v nepravični zakonodaji, ki v svoji esenci živali še vedno dojema kot stvari. Kljub tej definiciji pa nečloveške živali v pravnem svetu vseeno uživajo večjo zaščito kot navadni objekti, kar kaže na to, da tudi človek počasi dojema, da so nečloveške živali sposobne mišljenja in zaznavanja bolečine, zato je edino logično, da jih uvrstimo v svojo kategorijo oz. podkategorijo subjektov prava. Pravni status živali močno zaznamuje tudi specizem. Gre za razlikovanje med živimi bitji na podlagi različnih kriterijev. V tem kontekstu je pomembno, da je človek pri določanju kriterijev razlikovanja dosleden, sledi znanstvenim dognanjem in pri tem pozabi na svoje osebne interese. Po analizi relevantnih členov Kazenskega zakonika in možnih motivov za kriminalizacijo ravnanj proti nečloveškim živalim je kmalu jasno, da se v prvi vrsti varuje interes ljudi, in ne interes nečloveških živali. V prihodnosti je potrebno celotno pravno ureditev približati naravnim zakonom in s tem realnosti, v kateri človek že od vsega začetka sobiva z ostalimi živimi bitji in je s tem primoran upoštevati tudi njihov interes.20192019-12-01 07:45:03Magistrsko delo/naloga113059VisID: 91822COBISS_ID: 17094993sl