Hidrogeološke razmere v porečjih Draščice, Želimeljščice in na območju Iškega vršajaKovač, Erazem (Avtor) Brenčič, Mihael (Mentor) Lapanje, Andrej (Komentor) Vršaj Iškeporečja DraščiceŽelimeljščiceSmoligojnikahidrogeološko kartiranjehidrodinamikatok podzemne vodeklasifikacija izvirovbarjanska okna.Namen magistrskega dela je opredeliti in dopolniti slike geoloških razmer na območju Iškega vršaja ter porečijh Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice na jugovzhodnem robu Ljubljanskega barja, hkrati pa podati interpretacijo hidrogeoloških razmer na območju. Iški vršaj ter porečja Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice se nahajajo na južnem robu Ljubljanskega barja. Območje prečijo prelomi s smerjo SSZ-JJV, kamnine na območju pa so permokarbonske starosti, spodnje triasne, karnijske in norijsko-retijske starosti. Zlasti na območju Iškega vršaja prevladujejo vršajni in barjanski sedimenti kvartarne starosti z izrazitim kontrastom v hidravlični prepustnosti, ki se v smeri proti severu debelijo. Na kartiranem območju porečij/potočij Smoligojnika, Draščice in Želimeljščice je bilo popisanih 69 izvirov, v kartiranem območju Iškega vršaja pa 53. Elektroprevodnost in razpon izmerjenih vrednosti sta na območju Iškega vršaja večinoma vezana na onesnaževala, na območju porečij/potočij Draščice in Želimeljščice se medtem vrednosti elektroprevodnosti gibajo v odvisnosti od prisotnih litoloških členov. Vrednosti pH so slabo korelirane z ostalimi merjenimi parametri na obeh območjih. Temperatura vode na izvirih je v večini primerov odvisna od osončenosti mikrolokacije. Za območje Želimeljščice, Draščice in Smoligojnika je značilen precej razpršen tok podzemne vode in povezanost s prelomnimi strukturami. Geomorfološka razvodnica in razvodnica podzemne vode na tem območju nista skladni. Hidrogeološke enote so se izkazale kot neposredno vezane na litologijo, kot najbolj izdatna geološka člena pa se pojavljajo skitske kamnine in norijsko-retijske kamnine. Obstoječe klasifikacije in razlage nastanka barjanskih oken niso ustrezne in se v več primerih izključujejo. Zato je predlagan enoten mehanizem nastanka barjanskih oken, ki je vezan na sedimentološko heterogenost ter stratifikacijo, ne pa na potencialne prelome znotraj sedimentov, kontakt vršajnih in barjanskih sedimentov ali na skrite dotoke vode iz kraško-razpoklinskega vodonosnika v matični podlagi.20192019-11-30 07:45:03Magistrsko delo/naloga113048VisID: 72836COBISS_ID: 1531742sl