<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Pripadnost izvajalcev dodatne strokovne pomoč matičnim institucijam</dc:title><dc:creator>Vindiš Bratušek,	Barbara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvajalci</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo je osredotočeno na raziskavo občutka pripadnosti izvajalcev za dodatno strokovno pomoč matičnim institucijam. V teoretičnem delu smo predstavili inkluzivno izobraževanje otrok s posebnimi potrebami v osnovnih šolah in koncept razvoja dodatne strokovne pomoči. Predstavljena je narava dela izvajalcev za dodatno strokovno pomoč, opredelili smo zakonske osnove, ustrezen strokovni kader in glavne karakteristike dela izvajalcev za dodatno strokovno pomoč. Na podlagi specifike dela izvajalcev za dodatno strokovno pomoč smo podrobneje opredelili element zadovoljstva in posledično vidik pripadnosti organizaciji. Predstavili smo različne definicije pripadnosti, pomen zadovoljstva pri oblikovanju občutka pripadnosti, vlogo in pomen pripadnosti zaposlenih za organizacijo ter dejavnike, ki vplivajo na pripadnost zaposlenih. V empiričnem delu smo z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja in s kvantitativnim ter v manjšem delu kvalitativnim pristopom ugotavljali, kakšna je pripadnost izvajalcev za dodatno strokovno pomoč matičnim institucijam.Cilj raziskave je bil ugotoviti stopnjo in vrsto pripadnosti izvajalcev za dodatno strokovno pomoč matičnim institucijam in ali prihaja do razlik med omenjenimi glede na leta delovne dobe, število vzgojno-izobraževalnih institucij, na katerih izvajajo dodatno strokovno pomoč, in vrsto vzgojno-izobraževalne institucije. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da se izvajalci dodatne strokovne pomoči na splošno čutijo pripadne matične instituciji. Med izvajalci za dodatno strokovno pomoč prevladuje predvsem dokaj visoka stopnja splošne pripadnosti, glede na posamezne vrste pripadnosti matični instituciji pa je za izvajalce dodatne strokovne pomoči značilna predvsem čustvena pripadnost. Ob raziskovanju smo ugotovili, da dejavniki kot so delovna doba, izvajanje dela na več lokacijah ter vrsta vzgojno-izobraževalne institucije (vrtec, šola) na pripadnost izvajalcev dodatne strokovne pomoči ne vplivajo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-30 03:15:13</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113043</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12702793</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
