<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Obvladovanje varnosti živil z usposobljenim posameznikom</dc:title><dc:creator>Čebular,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Confidenti,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kralj Sajovic,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perhaj,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ovca,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>varnost živil</dc:subject><dc:subject>higiena živil</dc:subject><dc:subject>živilski obrati</dc:subject><dc:subject>usposabljanje zaposlenih</dc:subject><dc:description>Permanentno izobraževanje oz. usposabljanje zaposlenih, ki pri delu prihajajo v stik z živili, je eden ključnih elementov vsakega sistema dobre higienske prakse, preko katerega lahko pripomoremo k celostni strategiji zagotavljanja varnosti živil. Izhajajoč iz vprašanja, kako pogosto in na kakšen način usposabljati zaposlene, da bodo pravila zagotavljanja varnosti živil učinkovito izvajali v praksi, je v prispevku podrobneje prikazan učinek izvedenega izobraževanja na prenos znanja v delovno okolje. V raziskavo je bilo zajetih 100 živilskih obratov (57 obratov javne prehrane, 24 trgovin, 8 obratov proizvodnje živil, 6 mesnic in 5 obratov distribucije). Izvedeno je bilo strukturirano opazovanje elementov dobre higienske prakse, ki mu je sledilo usmerjeno izobraževanje in ponovni, nenapovedani ogled s strukturiranim opazovanjem. Prenos znanja na delovno mesto je bil tako evalviran skozi primerjavo stanja pred izvedenim izobraževanjem in po njem. Najvišja stopnja povezanosti elementov dobre higienske prakse in izobraževanja je bila zaznana v proizvodnih obratih, v skupini zaposlenih, starih od 41 do 50 let, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo in od 22 do 28 let delovnih izkušenj. Glede na to, da aktualni sistemi zagotavljanja varnosti živil temeljijo na človeku, avtorji prispevka poudarjajo, da je človeka, ki vstopa v delovne procese na različnih stopnjah in ravneh v verigi od polja do mize, treba začeti obravnavati enakovredno kot ostale dejavnike tveganj.</dc:description><dc:date>2014</dc:date><dc:date>2019-11-29 12:42:44</dc:date><dc:type>Neznano</dc:type><dc:identifier>113029</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 614.31</dc:identifier><dc:identifier>ISSN pri članku: 1854-0678</dc:identifier><dc:identifier>URN: URN:NBN:SI:DOC-8F9JOTEE</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 4796523</dc:identifier><dc:identifier>OceCobissID: 216969216</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
