<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv navidezne višine na posturalni nadzor človeka</dc:title><dc:creator>KEZIĆ,	SANJA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihelj,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Babič,	Jan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>posturalni nadzor</dc:subject><dc:subject>posturalna anksioznost</dc:subject><dc:subject>posturalna grožnja</dc:subject><dc:subject>akrofobija</dc:subject><dc:subject>navidezna resničnost (VR)</dc:subject><dc:subject>center mase (COM)</dc:subject><dc:subject>center pritiska (COP)</dc:subject><dc:subject>elektrodermalna aktivnost (EDA)</dc:subject><dc:subject>Stewartova ploščad</dc:subject><dc:description>Namen tega dela je bil simulacija dvigala s kombinacijo navidezne resničnosti in robotske platforme. S platformo smo ustvarili realne pospeške, z navideznim okoljem pa smo dosegli človeško percepcijo višine. Kljub majhnim premikom platforme, ki so približno 20 cm, naj bi posameznik dobil realen občutek dviga iz 0,8 m na 3,2 m. Pri tem smo poskušali preučiti spremembe človeškega posturalnega nadzora in zaznavanje strahu, tesnobe oziroma nelagodnosti. Opazovali smo središče mase ter središče porazdelitve sile na podlago, psihološki (vprašalniki) in fiziološki odziv (prevodnost in temperatura kože) na višini 0,8 m in 3,2 m. Pri študiji je sodelovalo 20 mladih prostovoljcev brez strahu pred višino. S pomočjo pritiskovnih plošč in sistemom za zajem gibanja smo opazovali težišče telesa (COP in COM). Analizirali smo povprečno vrednost, povprečno frekvenco močnostnega spektra (MPF) ter efektivno vrednost (RMS). Pokazali smo, da se tudi pri posameznikih, ki se ne bojijo višine, s posturalno grožnjo pojavijo spremembe v čustvenem in fiziološkem stanju, pri tem pa se poostri posturalni nadzor. Z izpostavljenostjo višini se poveča tesnobnost, strah, prevodnost kože ter povprečna frekvenca močnostnega spektra COP in COM podatkov, pri tem pa se zmanjša stabilnost, zaupanje, temperatura na površini kože ter efektivna vrednost oziroma amplituda COP in COM. Odziv na višino se kaže tudi s spremembo povprečnih vrednostih COP in COM v smeri naprej/nazaj, saj se posameznik po dvigu nagne stran od roba. Rezultati te študije so potencialno uporabni pri načrtovanju virtualnih okolij, ki bodo v pomoč pri varnem ovrednotenju človekovega odziva na nenadno spremembo višine, ugotavljanju dejavnikov tveganja padca in oceni novih strategij za preprečevanje padca. Uporabno je pri rehabilitaciji starejših, ki imajo probleme s pomanjkanjem ravnotežja ter zdravljenju psiholoških bolezni, kot je strah pred višino (akrofobija).</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-29 08:25:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>113022</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 46141</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
