<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dokumentarni film V iskanju srečnega konca / Dokumentarni film V iskanju srečnega konca</dc:title><dc:creator>Črnivec,	Teja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Černelč,	Robert	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kreft,	Lev	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slikarstvo</dc:subject><dc:subject>dokumentarni fim</dc:subject><dc:subject>zgodba</dc:subject><dc:subject>projekt</dc:subject><dc:subject>avtor</dc:subject><dc:subject>čustvo</dc:subject><dc:subject>intervencija</dc:subject><dc:subject>magistrska naloga</dc:subject><dc:description>Dokumentarni film V iskanju srečnega konca je socialno-umetniški projekt, osnovan na prijateljstvu. Louis Giannetti v svojem delu Razumeti film piše o zgodbi kot o besedi tisočih pomenov; za producenta je zgodba lastnina, nekaj, kar ima tržno vrednost, za scenarista pisanje scenarija, za režiserja umetniški medij, za igralca sredstvo. Toda zgodba za glavni lik dokumentarnega filma je v tem primeru njegovo življenje. In upravljanje s tako zgodbo – torej z življenjem živečega – je težek izziv za režiserja. Kako jo prikazati? Koliko sploh prikazati? Kje (ne)intervenirati? Kot režiserki mi je bilo pomembno, da zgodbo glavnega lika umestim v družbeni kontekst današnjega časa. Delo z nematerialnim oziroma z živo materijo je bilo razgibano in nepredvidljivo; ravno nepredvidljivost, dvorezen meč dokumentarnega filma, na koncu da tisto dodano vrednost, ki jo išče vsak režiser, ki se materializira v protagonista, režiserja in gledalca in ki vse tri na koncu postavi na skupno raven. Kot avtorici projekta upam, da mi je to uspelo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-27 08:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112979</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16604</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
