<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga svojcev pri rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo</dc:title><dc:creator>Kristovič,	Klara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič,	Marija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>nezgodna možganska poškodba</dc:subject><dc:subject>družina</dc:subject><dc:description>Uvod: Možgani so najbolj kompleksen organ v človeškem telesu. Gre za občutljiv organ, ki ga v primeru nesreče lahko poškodujemo, lahko pa tudi oboli in preneha normalno delovati. Na poškodbo glave ni vnaprej pripravljena nobena družina, po njej pa se vsi družinski člani nenadoma morajo soočiti še s problemi, ki so posledica poškodbe možganov pri njihovem bližnjem sorodniku. V procesu dolgotrajne rehabilitacije in pri ponovnem vključevanju osebe v skupnost ima ključno vlogo družina, zato jo vključujejo že v zgodnjem obdobju rehabilitacije. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako svojci pripomorejo k rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodbo. Poleg tega želimo ugotoviti, kakšne podpore so deležni svojci pri rehabilitaciji oseb s pridobljeno možgansko poškodboin s kakšnimiovirami se soočajo. Metode dela: Izvedli smo sistematičen pregled literature, ki temelji na protokolu in opisuje utemeljitev, hipotezo ter načrtovanje metode pregleda. Iskanje literature je potekalo po elektronskih bazah, in sicer Scince Direkt, DiKUL, Google Scholar. Omejitveni kriteriji za iskanje v bazah so bili: obdobje objave od 2004 do 2019, dostopnost celotnega besedila, objava v angleščini. Iskanje je potekalo od januarja 2019 do marca 2019 ter od maja 2019 do julija 2019. V pregled literature smo vključili 6 člankov. Potek dela smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Ključni izsledki študij so pokazali, da je sodelovanje svojcev pomembno za proces okrevanja in rehabilitacije poškodovanca. Prikazani pomembni dokazi izboljšanja rehabilitacije ob družinski podpori tako na kognitivnem kot motoričnem področju. Pomoč potrebujejo tudi svojci, ki so poročalio večji stopnji stresa v vsakdanjem življenju zaradi večjega števila vsakodnevnih opravil, številnih skrbi, pomanjkanja časa zase. Razprava in zaključek: Spopadanje s pridobljeno možgansko poškodbo je za družino izziv. Ugotovili smo, da je pomanjkanje podpore in odnosa temeljna ovira pri skupinskih participacijah poškodovane osebe ter da sta za poškodovanca najbolj značilna spodbujevalca motivacija in podpora družine, prijateljev ter skupnosti. Za terapevte in zdravstvene delavce je delo s svojci velikokrat zelo stresno in psihično utrujajoče. Svojci lahko hkrati delujejo kot podpora in kot ovira.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-27 07:47:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112977</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96698</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5736299</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
