<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Preživetje slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo</dc:title><dc:creator>PERKO,	NEJC	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pohar Perme,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>analiza preživetja</dc:subject><dc:subject>število izgubljenih let</dc:subject><dc:subject>SMR</dc:subject><dc:subject>samovzorčenje</dc:subject><dc:subject>športniki</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu nas zanima preživetje slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo in predvsem statistične metode, ki jih uporabljamo za ocenjevanje.

Delo je razdeljeno na 3 pomembnejše sklope. V prvem delu je predstavljen postopek zbiranja podatkov, ki so potrebni za izvedbo analize preživetja. Zaradi narave osebno občutljivih podatkov je že samo zbiranje teh terjalo kar nekaj časa in napora, potrebnih pa je bilo precej različnih virov podatkov. V drugem delu predstavimo značilnosti analize preživetja, veje statistike, ki se ukvarja s posebno obliko nepopolnih podatkov. Opišemo značilnosti metod števila izgubljenih let in standardiziranega razmerje smrtnosti ter način izračuna ocen parametrov in intervalov zaupanja, kar implementiramo tudi v funkcijo v programskem okolju R. Za primer števila izgubljenih let uporabimo 2 načina izračuna intervalov zaupanja, in sicer teoretične, ki ne upoštevajo variabilnosti demografskih dejavnikov in intervale zaupanja po metodi samovzorčenja, ki odpravijo omenjeno pomanjkljivost. V zadnjem delu opisano teorijo uporabimo za ocenjevanje preživetja slovenskih olimpijcev v primerjavi s splošno slovensko populacijo. Preživetje nas zanima tudi glede na različna obdobja življenja in nekatere druge dejavnike (spol, leto nastopa, tip športne aktivnosti,...), pri čemer skušamo razumeti povezanost športa s pričakovanim trajanjem življenja.

Ugotovimo, da slovenski olimpijci v vseh obdobjih življenja živijo bolje kot populacija. Obe statistični metodi se izkažeta kot primerni za oceno preživetja vzorca v primerjavi s populacijo. Teoretični intervali zaupanja za število izgubljenih let so primerni predvsem za ocenjevanje na območjih, kjer je število enot opazovanja in dogodkov dovolj veliko, sicer pa je bolj smiselna uporaba ocena intervalov zaupanja po metodi samovzorčenja.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-27 07:35:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112975</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 48782</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
