<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vsebnost sladkorjev, organskih kislin in fenolnih snovi v plodovih nekaterih vrst rodu Sorbus</dc:title><dc:creator>Gliha,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mikulič Petkovšek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Sorbus</dc:subject><dc:subject>jerebika</dc:subject><dc:subject>skorš</dc:subject><dc:subject>brek</dc:subject><dc:subject>fenolne spojine</dc:subject><dc:subject>organske kisline</dc:subject><dc:subject>sladkorji</dc:subject><dc:subject>Sorbus torminalis</dc:subject><dc:subject>Sorbus aucuparia</dc:subject><dc:subject>Sorbus domestica</dc:subject><dc:subject>'Burka'</dc:subject><dc:subject>'Businka'</dc:subject><dc:description>Rod Sorbus po domnevah izvira iz vzhodne Azije, spada v družino rožnic (Rosaceae) in vključuje preko 250 različnih vrst dreves in grmov, ki so najbolj razširjene v predelu severne poloble. Čeprav so drevesa in grmi znotraj rodu Sorbus večinoma znani kot okrasne rastline, v zadnjem času vse več zanimanja zbuja kemična sestava njihovih plodov, ki ima mnoge pozitivne vplive na človekovo zdravje. V diplomski nalogi smo predstavili tri vrste rodu Sorbus (S. aucuparia, S. torminalis, S. domestica) ter križanca jerebike, mokovca in rdečeplodne aronije ('Burka') ter jerebike in sibirskega gloga ('Businka'). Skušali smo povzeti dognanja dosedanjih raziskav na temo vsebnosti posameznih omenjenih snovi ter potencialnih zdravilnih učinkov. Izmed vseh sladkorjev so v največji meri zastopani glukoza, fruktoza in sorbitol, saharoza je v večini plodov odsotna ali zaznana le v sledovih. Največjo vsebnost skupnih sladkorjev vsebuje jerebika (S. aucuparia) (218,0 g/kg FW). Izpostavili bi, da so sorbitol zaznali v vseh vrstah znotraj rodu Sorbus, medtem ko je v večini drugih sadnih vrst odsoten. Najpogostejši organski kislini sta jabolčna in citronska kislina, največjo vrednost skupnih organskih kislin vsebuje brek (S. torminalis) (40,24 g/kg FW), kjer je največjo vsebnost izmed vseh kislin predstavljala jabolčna kislina (35,86 g/kg FW). Plodovi vrst tega rodu so sicer bogati z askorbinsko kislino, a v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami po vsebnosti le-tega ne izstopajo. Ugotovili smo, da so ti plodovi predvsem izjemno pomemben vir fenolnih spojin, za katere je znano, da so v pozitivni korelaciji z antioksidativno aktivnostjo. Kot trdijo raziskovalci mnogih študij, so, v primerjavi z ostalimi sadnimi vrstami, s fenolnimi spojinami izjemno bogati plodovi vseh vrst znotraj tega rodu, čeprav vrednosti med genotipi variirajo. Zdravilni učinki plodov vključujejo preprečevanje rakavih obolenj, kardiovaskularnih bolezni, lajšanje simptomov sladkorne bolezni idr.</dc:description><dc:publisher>[M. Gliha]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-24 07:45:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112956</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 634.6:582.639.23:543.61(043.2)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 175034</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 9371513</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
