<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Dolga rekonstrukcija klime s pomočjo drevesnih branik hrasta (Quercus species) na zahodnem delu Panonske nižine</dc:title><dc:creator>Sršen,	Saša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Levanič,	Tom	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>dendrokronologija / hrast (Quercus sp.) / Krška kotlina / Lonjsko polje/ rekonstrukcija klime</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu prikažejo uporabo dendrokronologije kot arheološke naravoslovne metode za razumevanje klime v preteklosti. Za potrebe rekonstrukcije klime je bilo potrebno vzorčenje živih dreves in vgrajenega lesa v Krški kotlini in na Lonjskem polju ter laboratorijsko delo, pri katerem so pridobljene vzorce analizirali. Avtorica je predpostavljala, da bodo lahko s podatki vzorcev referenčni kronologiji Krške kotline in Lonjskega polja podaljšali, nakar bi na njuni podlagi izdelali dolgi rekonstrukciji klime in ju povezali v združen klimatski model zahodnega dela Panonske nižine. Rekonstrukcija klime za Krško kotlino je segla do leta 1669, za Lonjsko polje pa do leta 1560. Z analizo značilnih let, ki je temeljila na vrednosti PDSI JJA, je bilo ugotovljeno, da podobnosti med območjema niso bila prepoznavna. Avtorica je iskala tudi razloge za razlike v klimah območij in jih prepoznala predvsem v njunih geografskih razlikah. Izražena leta so povezali tudi z zgodovinskimi viri, pri čemer je bilo teh več za območje Lonjskega polja kot za območje Krške kotline. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko kronologiji še izboljšali in podaljšali dlje v preteklost.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-22 07:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112918</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 451654</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
