Travma revščine v romskih naseljih Občine MetlikaŠtrucelj, Nataša (Avtor) Šumi, Irena (Mentor) Romi in Rominjesocialna izključenostetnični konfliktrasizemtravma revščineNaloga opisuje življenjsko okolje in okoliščine bivanja v romskih naseljih občine Metlika. Zgodovinski položaj Romov v Evropi in Sloveniji zaznamujejo stigmatizacija, marginalizacija, stereotipizacija in socialno izključevanje. To se odraža v neurejenem socialnoekonomskem položaju, nizki ravni izobrazbe, odvisnosti od socialnih transferjev, brezposelnosti, predvsem pa v pomanjkanju učinkovitega dialoga med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom, ki je posledica etnične meje. Romi so pogosto etnizirani, patologizirani in obravnavani kot drugačni in manjvredni, krivdo za njihov položaj pa se pripisuje izključno njim samim. V teoretičnem delu je predstavljen opis pravnoformalnega statusa ter okoliščin bivanja Romov v Sloveniji in Beli krajini. V nadaljevanju je opisana struktura predsodkov in stereotipov o Romih, ki v družbi ustvarjajo in krepijo etično mejo, ter odklonilen odnos večine do Romov. Teoretični del se zaključi s podrobnejšim pregledom segmentov socialne izključenosti Romov. V raziskovalnem delu naloge je na podlagi terenskih dnevnikov, ki so nastajali med etnografskim terenskim delom, orisano vsakodnevno življenje ljudi, ki živijo v romskih naseljih na področju Metlike. Skozi izbrane tematike so predstavljeni načini, kako sogovorniki dojemajo svojo lastno situacijo in družbeni položaj, predvsem v odnosu do ustanov večinske družbe. Rezultati raziskave kažejo, da romska skupnost danes še vedno živi v začaranem krogu revščine, kar pomeni, da se rodijo in socializirajo v revščino, iz katere se večini ne bo uspelo prebiti. Nepoznavanje njihovega življenja, odsotnost strokovnosti pri številnih »strokovnjakih«, ki se ukvarjajo s problemom Romov, in prisotnost rasističnih ideologij, odnosov in praks pa le še krepijo brezizhodnost njihovega položaja. Za občuten napredek je potrebno predvsem mladim Romom nameniti več sredstev, časa in pozornosti, da pridobijo veščine, znanja in sposobnosti, s katerimi se lahko soočijo z večinsko družbo, si pridobijo sredstva, da se prebijejo iz začaranega kroga revščine in pobegnejo iz skupnosti kot neizbežnega življenjskega okolja, in dosežejo boljši položaj, s tem ko se povzpnejo po družbeni lestvici znotraj večinske družbe. Nujno je, da je prehod med generacijami olajšan, saj se s tem prekine začarani krog medgeneracijske revščine in travme.20192019-11-16 08:35:15Magistrsko delo/naloga112865VisID: 29819sl