Vpliv velikosti matrike in števila impulzov na enakomernost slike pri ekstrinzičnemu testu na gama kameriŠtrekelj, Urška (Avtor) Žibert, Janez (Mentor) Rep, Sebastijan (Komentor) enakomernostekstrinzični testgama kameramatrikaštevilo impulzovkontrola kvaliteteUvod: Eden najpogosteje uporabljenih slikovnih pripomočkov v nuklearni medicini je gama kamera. Le-ta se uporablja za zaznavanje posameznih gama fotonov, ki izhajajo iz radioaktivne snovi. Sestavljena je iz kolimatorja, kristala (NaI), fotopomnoževalk in elektronike. Za njeno ustrezno delovanje je potrebno redno izvajati teste kontrole kvalitete. Eden najpomembnejših testov je enakomernost, ki se mora izvajati vsak dan pred pričetkom dela. Merimo jo lahko intrinzično (brez kolimatorja s tehnecijevim izvorom) ali ekstrinzično (s kolimatorjem in kobaltovo ploščo). V obeh primerih jo merimo centralno in globalno na dva načina, in sicer integralno in diferencialno. Namen: Želeli smo ugotoviti, kako se enakomernost spreminja pri ekstrinzičnem testu, če pri tem spremenimo določene parametre, kot so število impulzov in velikost matrike. Poleg tega smo želeli ugotoviti, ali obstaja kakšna razlika v enakomernosti med avtomatskim in ročnim testom. Metode dela: Teste smo izvedli na SPECT/CT-ju (Siemens Symbia serije T2) na Kliniki za nuklearno medicino. Meritve smo izvedli tako, da smo kobaltovo ploščo neposredno postavili na detektor 2 in detektorja čim bolj približali. Nato smo izbrali ustrezen protokol, kjer smo spreminjali število impulzov (3 milijone, 4,5 milijonov in 10 milijonov) in velikost matrike (1024 x 1024, 512 x 512, 256 x 256 in 128 x 128). Tako so posamezne meritve znašale od 10 do 40 minut. Pri tem smo zbrali po 10 meritev za vsako spremenljivko. Enakomernost na posameznih slikah smo izračunali s pomočjo aplikacije IAEA v programu ImageJ. Podatke, ki smo jih dobili s kobaltovo ploščo pri izbranih parametrih 10 milijonov impulzov in velikostjo matrike 1024 x 1024, smo uporabili še za primerjavo z avtomatskim testom, pri katerem se uporabi linijski izvor (Gd-153), okrog katerega se zavrtijo detektorji gama kamere. Rezultati: Vse meritve smo statistično preverili s programom SPSS. Z ANOVO, pri kateri smo določili signifikantno mejo pri 0,01, smo ugotovili, da v vseh primerih vrednosti enakomernosti padajo z večanjem števila impulzov (p < 0,001). V večini primerov smo ugotovili, da velikost matrike ne vpliva na enakomernost (p > 0,01). Izjema se je pokazala pri integralni enakomernosti pri uporabnem vidnem polju na detektorju 1 (p = 0,001) in detektorju 2 (p < 0,001). Pri primerljivosti ročnega testa z avtomatskim smo uporabili Mann-Whitney test s signifikantno mejo pri 0,05. Ugotovili smo, da sta testa statistično značilno različna pri integralni enakomernosti, medtem ko se pri diferencialni enakomernosti ne razlikujeta. Razprava in zaključek: Z raziskavo smo ugotovili, da se integralna in diferencialna enakomernost pri centralnem in uporabnem vidnem polju izboljšuje z večanjem števila zajetih impulzov, saj se s tem manjša statistična variabilnost. Sama velikost matrike pa ne vpliva na enakomernost, saj število impulzov vedno pade na isto veliko površino detektorja ne glede na velikost matrike. Do odstopanja je prišlo zaradi naključnih dogodkov, do katerih pride v nuklearni medicini, ker uporabljamo radioaktivne vire, ki nenehno razpadajo in posledično nikoli ne dobimo enakih rezultatov. Zato tudi obstajajo meje, znotraj katerih je odstopanje še dovoljeno.20192019-11-14 08:46:45Magistrsko delo/naloga112814VisID: 96649COBISS_ID: 5767275sl