<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>ANALIZA PROSTOVOLJNEGA DODATNEGA POKOJNINSKEGA ZAVAROVANJA V SLOVENIJI</dc:title><dc:creator>MUNDŽAR,	BARBARA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Aristovnik,	Aleksander	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pokojninski sistem</dc:subject><dc:subject>prvi steber</dc:subject><dc:subject>drugi steber</dc:subject><dc:subject>tretji steber</dc:subject><dc:subject>socialna varnost</dc:subject><dc:subject>financiranje</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>V delu je podrobneje predstavljeno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje v Republiki Sloveniji. Miselnost mlajše populacije bo počasi morala biti usmerjena v vlaganje prostovoljnih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, saj je javni pokojninski sistem vedno bolj nevzdržen. To je poglaviten razlog za pisanje dela, saj je treba širši javnosti podrobneje predstaviti sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja.
Cilji dela so doseženi z različnimi raziskovalnimi metodami. Uporabljena je zgodovinska metoda, s katero je predstavljen razvoj pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji. Temu sledi deskriptivna metoda, s pomočjo katere je opisana problematika pokojninskega sistema v Republiki Sloveniji. Različni viri in spoznanja dosedanjih avtorjev so predstavljeni z metodo kompilacije. V empiričnem delu pa prevladuje primerjalna metoda, ki je podlaga za mednarodno primerjavo obravnavanega področja.
Skozi delo je ugotovljeno, da država javne uslužbence vključuje v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Omogočeno je tudi kolektivno in individualno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je ugotovljeno, da država za spodbujanje prostovoljnih vplačil omogoča davčno olajšavo. V delu so predstavljeni informativni izračuni donosnosti mesečnih vplačil za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je mogoče strniti zaključek, da vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje v prihodnje predstavljajo eno izmed ključnih rešitev za dostojne pokojninske dohodke.
Delo je zaključeno s predlogi rešitev za povečanje vlaganja v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, pri čemer je velika težnja in odgovornost na strani države. Kot ena izmed rešitev se predlaga večji poudarek na javni kampanji za ozaveščanje pomembnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in morda celo zakonsko predpisanem izobraževanju o pomembnosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pred podpisom pogodbe o zaposlitvi.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-13 10:15:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112779</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 16154</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
