<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Karboksimetiliranje celuloze pridobljene iz kmetijskih ostankov</dc:title><dc:creator>Hočevar,	Jan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Iskra,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>biomasa</dc:subject><dc:subject>delignifikacija</dc:subject><dc:subject>celulozna vlakna</dc:subject><dc:subject>Williamsonova sinteza etrov</dc:subject><dc:subject>karboksimetil celuloza</dc:subject><dc:description>Osredotočil sem se na uporabo tipične presežne biomase (mešana koruzna biomasa, koruzna stebla in oluščeni storži ter pšenična slama). To biomaso sem najprej okarakteriziral in določil vsebnost celuloze, lignina, hemiceluloze, ekstraktivov ter pepela. Zaradi visoke vsebnosti celuloze, ki je v omenjenih materialih znašala med 35 % in 44 %, sem te laboratorijsko delignificiral po alkalnem postopku z NaOH. Izolirani celulozni vlaknini sem določil mehanske, morfološke in druge lastnosti. V okviru procesa delignifikacije sem izvedel tudi optimizacijo in ugotavljal, kako čas izvajanja delignifikacije in količina NaOH v raztopini vplivata na mehanske, morfološke in druge lastnosti vlaken. Nato sem raziskal še pretvorbo izoliranih celuloznih vlaken v karboksimetil celulozo (CMC) po Williamsonovi sintezi etrov v različnih topilih in pod različnimi pogoji. Potek reakcije na izolirani celulozni vlaknini sem primerjal s potekom na komercialnih beljenih oziroma nebeljenih celuloznih vlaknih. Izolirana celulozna vlakna in modificirane produkte sem med drugim okarakteriziral tudi s pomočjo FTIR spektroskopije in optične ter vrstične elektronske (SEM) mikroskopije.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-11 12:52:57</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112751</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 6424</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 1538409411</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
