<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vloga socialnega dela pri izvedbi šol v naravi</dc:title><dc:creator>Kordiš Vrabac,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Petra	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šola v naravi</dc:subject><dc:subject>skupinska dinamika v šoli v naravi</dc:subject><dc:subject>mladi</dc:subject><dc:subject>skupinska dinamika</dc:subject><dc:subject>socialne veščine</dc:subject><dc:subject>delo z mladimi</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo raziskuje vpliv šole v naravi na prestrukturiranje razredne dinamike ter kako šola v naravi vpliva na razvoj socialnih veščin. Povezuje polje socialnega dela, šolstva in športa na področju dela z mladimi. Pri delu z mladimi je za mladinske delavce bistvenega pomena poznavanje konceptov dela z mladimi, zato je v teoretičnemu uvodu poglavje namenjeno predstavitvi le-teh. Za boljše teoretično razumevanje področja raziskave je v nadaljevanju predstavljen pomen gibanja za otroke in mladostnike, ki nas vpelje v predstavitev doživljajske pedagogike in na koncu še na področje šole v naravi. Šole v naravi pomembno vplivajo na celosten razvoj otrok, ob aktivnostih v naravi in življenju v skupnosti otroci razvijajo fizične, čustvene in socialne veščine. Iz rezultatov raziskave je razvidno, da v šoli v naravi poučevanje poteka v bolj sproščenem vzdušju, preko doživetij, igre, izkušenj in aktivnosti v naravi, kar se pokaže kot učinkovit vzgojno-izobraževalni pristop, ki vpliva na večjo motiviranost za učenje in spoznavanje nove snovi in aktivnosti. Otroci si znanje, ki ga pridobijo na podlagi doživetja in izkušnje, hitreje zapomnijo in ga ponotranjijo. Raziskava je pokazala, da otroci preko premagovanja ovir in strahov, krepijo samostojnost, iznajdljivost, voljo in vzdržljivost. Medsebojne vezi se v šolah v naravi poglabljajo in krepijo. V novem, neznanem okolju se razvije večji občutek pripadnosti skupini, medsebojna pomoč in sodelovanje potekata v večji meri kot v razredu. Šola v naravi ima pomembno vlogo, da otroci v varnem okolju nahranijo potrebo po avanturi. Med skupnim življenjem in skupnimi aktivnostmi v naravi, se krepijo medsebojni odnosi med učenci ter med učenci in učitelji, odnosi med učenci in učitelji so bolj sproščeni in enakovredni. Kot pomembno se je pokazala aktivna participacija razrednika v šoli v naravi, ki s svojo udeleženostjo, daje zgled učencem. V šoli v naravi se preko skupnega življenja in spoznavanja sošolcev v novih življenjskih situacijah, poglabljajo medsebojni odnosi in krepijo socialne vezi. Življenje in aktivnosti v naravi, pozitivno vplivajo na otroke z učnimi, socializacijskimi in vedenjskimi težavami ter njihovo sproščenost, zmanjša se pogostost odklonskega vedenja. Otroci z učnimi, socializacijskimi in vedenjskimi težavami se v šoli v naravi lažje uveljavijo, izrazijo svoja močna področja in s tem krepijo samozavest. Iz raziskave je razvidno, da je pri izvedbi šol v naravi pomembna socialna komponenta in znanje socialnih veščin. Za kvalitetno izvedbo šol v naravi je pomembno sodelovanje športnih pedagogov in oseb s socialno delovnim znanjem, s tem otroci v šolah v naravi pridobijo pomembno izkušnjo in imajo možnost, da krepijo svoj fizični, umski in socialni razvoj.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-08 08:35:22</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112729</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 29801</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
