Ocenjevanje reakcijskih časov in vadbe s pomočjo naprav z vidnim dražljajem pri športnikih - pregled literatureZoroja, Monika (Avtor) Puh, Urška (Mentor) Palma, Polona (Komentor) reakcijski čassvetlobni dražljajnaprave z vidnim dražljajemvadba z vidnimi dražljajidinamični športiUvod: Vid je čutni sistem, s katerim sprejemamo dražljaje iz zunanjega okolja. Športnik med tekmo prejme kar 85 do 90 % informacij prek vidnega priliva. Z namenom izboljšanja vidnega sistema in sposobnosti motoričnega odziva na vidne dražljaje se med vrhunskimi športniki uporabljajo različne metode, med katerimi zadnje čase izstopa vadba z vidnimi dražljaji. V ta namen so mnogi proizvajalci razvili naprave z vidnim dražljajem, ki jih navadno sestavljajo zaslon in svetleče točke. Reakcijski čas je definiran kot čas, ki preteče od začetnega stika z nekim dražljajem do začetnega odziva organizma nanj. Namen: Namen diplomskega dela je bil pregledati raziskave, v katerih so uporabili naprave za ocenjevanje reakcijskih časov s pomočjo vidnih dražljajev in vadbo, ter primerjati protokole ocenjevanja, vadbe in izmerjene reakcijske čase pri športnikih. Metode dela: Literatura je bila iskana v angleškem in italijanskem jeziku v podatkovnih zbirkah PubMed, Cochrane Library, CINAHL in ScienceDirect. Samostojno ali v kombinaciji so bile uporabljene ključne besede: reaction time, response time, visual stimulus, light stimulus, visual reaction time, measurement, training, exercise, visual training, visual therapy, athletes, sport, tempo di reazione, stimolo visivo. Rezultati: V pregled smo vključili pet raziskav s kontrolno skupino in dve raziskavi s placebo skupino. Skupno so v vseh raziskavah uporabili štiri različne naprave in sedem ocenjevalnih protokolov reakcijskega časa. V vseh raziskavah so poročali o izboljšanju reakcijskega časa po večtedenski vadbi z vidnimi dražljaji, pri štirih raziskavah je bilo izboljšanje statistično značilno. Za statistično značilno izboljšanje reakcijskega časa je bilo potrebnih vsaj 540 minut vadbe z vidnimi dražljaji. Razprava in zaključek: Dosedanje raziskave nakazujejo vpliv vadbe z vidnimi dražljaji na izboljšanje reakcijskega časa, po drugi strani pa je področje še slabo raziskano in rezultate težko posplošimo. Tovrstno vadbo bi bilo smiselno vključiti tudi na področju fizioterapije in ne le športnega treniranja, s čimer bi paciente dodatno motivirali in jim omogočili povratno informacijo o njihovih spretnostih.20192019-11-08 07:47:11Diplomsko delo/naloga112726VisID: 96632COBISS_ID: 5727595sl