<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Bolečina pri otroku v enoti intenzivnega zdravljenja</dc:title><dc:creator>Možina,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pediatrična enota intenzivnega zdravljenja</dc:subject><dc:subject>bolečina pri otrocih</dc:subject><dc:subject>ocenjevalne lestvice</dc:subject><dc:subject>vključevanje družine</dc:subject><dc:description>Uvod: Kritično bolni otroci, ki so sprejeti v pediatrično enoto intenzivnega zdravljenja, so v času hospitalizacije v ranljivem položaju. Pomembno vlogo pri oskrbi prevzemajo zdravstveni delavci. Ti morajo zaradi izvajanja številnih bolečih intervencij imeti veliko praktičnega, teoretičnega in specifičnega znanja o bolečini ter o prepoznavanju in lajšanju le-te. Sprejem otroka v enoto intenzivnega zdravljenja ne predstavlja težke situacije samo za otroka, ampak tudi za starše oz. skrbnike. Da se vzpostavi čim bolj pozitiven odnos med starši, otrokom in zdravstvenim delavcem, se po bolnišnicah uporablja koncept v družino usmerjene skrbi. Namen: Namen diplomskega dela je bil opisati bolečino pri kritično bolnem otroku. Cilji diplomskega dela so: ugotoviti, katere boleče intervencije so najpogosteje izvajane ter katere lestvice za oceno bolečine pri kritično bolnem otroku so najpogosteje uporabljene, in opisati vlogo staršev pri lajšanju bolečine. Metode dela: Pri izdelavi diplomskega dela je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature. Domača in tuja literatura je bila iskana od decembra 2018 do julija 2019 v podatkovnih bazah MEDLINE, Cochrane, Science Direct ter z iskalnikom Google učenjak. Uporabljena je literatura iz obdobja od leta 2008 do leta 2019. Rezultati: Boleče in stresne intervencije so neizogibne v pediatrični enoti intenzivnega zdravljenja. Število in vrsta bolečih intervencij, ki se jih na dnevni ravni izvede v takšni enoti, sta odvisna od zdravstvenega stanja posameznika. Raziskave prikazujejo, da se kritično bolan otrok sreča z vsaj sedmimi bolečimi in tremi stresnimi intervencijami dnevno. Za ocenjevanje bolečine v pediatrični enoti intenzivnega zdravljenja se uporablja večdimenzionalne lestvice, ki ocenjujejo fiziološke in vedenjske kazalce. Starši sodelovanje pri izvajanju bolečih intervencij opisujejo kot pomembno in koristno za njih in njihovega otroka. Razprava in zaključek: Kritično bolan otrok je občutljiv in dovzeten za bolečinske dražljaje. Ker je bolečinski dražljaj senzorično in čustveno doživetje, ga kritično bolni otroci kažejo na več ravneh. Pogoji za uspešno prepoznavanje in lajšanje bolečine so dobro znanje zdravstvenih delavcev, opazovanje otroka, ocena bolečine s pomočjo lestvic, čim hitrejše odzivanje ter lajšanje bolečine z različnimi metodami lajšanja in vključevanje staršev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-08 07:47:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112725</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 96631</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5727339</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
