<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Liofilizacija neuroblastomskih celic in vrednotenje preživetja celic med zamrzovanjem v formulacijah s polioli in trehalozo</dc:title><dc:creator>Bordon,	Gregor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Planinšek,	Odon	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dhananjay,	Jere	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Celična terapija</dc:subject><dc:subject>razvoj formulacije</dc:subject><dc:subject>shramba</dc:subject><dc:subject>liofilizacija</dc:subject><dc:subject>hidrogeli</dc:subject><dc:subject>zamrzovanje celic.</dc:subject><dc:description>Proteinski terapevtki so omogočili zdravljenje nekaterih težkih boleznih, ki jih prej ni bilo mogoče zdraviti z zdravilnimi učinkovinami v obliki malih organskih molekul. Danes celična in genska terapija ponuja rešitve na področjih, ki sežejo še dlje od zdravil s proteinskimi biomolekulami. Možnosti, ki jih ponujajo produkti za celične terapije (PCT) pa ne prihajajo brez izzivov, ki so posledica visoke kompleksnosti teh zdravil – proizvodnja, distribucija in skladiščenje so glavni primeri. Hramba PCTjev v večini primerov sloni na krioprezervaciji v tekočem dušiku, ki ima nekaj pomanjkljivosti. Poleg tega, da je drag način hrambe, zahteva da zaposleni v zdravstvu sledijo pogosto zahtevnim protokolom taljenja in ostalim post-produkcijskim postopkom. Ti vključujejo odstranjevanje dimetilsulfoksida (DMSO) iz taljene formulacije. Ta standardni krioprotektant, uporabljen v mnogih PCTjih, zaradi dobre zaščite celic pred nizkimi temperaturami, ni varen za uporabo v ljudeh. Razvoj alternativnega načina shrambe celic pri višji temperaturi kot je uporabljena pri tekočem dušiku in brez uporabe DMSOja, bi izboljšal varnost in stroškovnost učinkovitost teh terapij. Potencialna aternativa temu pristopu bi lahko bili liofilizirani PCTji, kjer bi bile celice v suhem stanju in rekonstituirane pred odmerjanjem. Uspešen proces liofilizacije celic in formulacija zaenkrat še vedno predstavljajo nedosežen izziv.
Cilj tega raziskovalnega dela je bil testirati preživetje celic med procesom zamrzovanja in taljenja v različnih formulacijeh ter preveriti, če se jih da liofilizirati. Za ta namen so bile uporabljene SK-N-AS celice kot modelna rakasta adherentna celična linija. Študija je bila na začetku osredotočena na zamenjavo DMSOja s polioli, optimzacijo toničnosti, uporabe dodatkov iz celičnega medija in vpeljavo trehaloze v notranjost celic. Z nekaj formulacijami je bilo doseženo dobro preživetje zamrznitve in taljenja celic, vendar je vizualen pregled liofiliziranih formulacij pokazal slab izgled liofilizatov. V nadaljevanju so bile celice uspešno dvodimenzionalno gojene na površini steklenih vial in tridimenzionalno v matrici hidrogela. Te celične kulture so bile nato zamrznjene pri -80°C in vloga pritrjenosti celic za prezervacijo, je bila raziskana. Hidrogelne matrice so bile zatem liofilizirane in liofilizat je bil vizualno pregledan. Dodatek raztopine za krioprotekcijo k hidrogelu, je negativno vplival na izgled liofilizata. Preliminarni rezultati so pokazali zmožnost hidrogelnih matric za zaščito celic med zamrzovanjem in zelo dobro liofilizabilnost.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-11-06 08:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112699</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 72301</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
