<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Difuzija vodne pare skozi zunanjo steno s toplotno izolacijo na notranji strani</dc:title><dc:creator>Černe,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jagličić,	Zvonko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Antolinc,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>difuzija vodne pare</dc:subject><dc:subject>toplotna izolacija na notranji strani</dc:subject><dc:subject>zunanja stena</dc:subject><dc:subject>kondenzacija vodne pare</dc:subject><dc:subject>penjeno steklo</dc:subject><dc:subject>kamena volna</dc:subject><dc:subject>kalcij-silikatna plošča</dc:subject><dc:subject>porobeton</dc:subject><dc:subject>parna zapora</dc:subject><dc:subject>opečni zid</dc:subject><dc:subject>opeka normalnega formata</dc:subject><dc:description>V nekaterih primerih, kot so na primer objekti stavbne kulturne dediščine, smo prisiljeni namestiti toplotno izolacijo na notranji strani stene. Sprememba ovoja stavbe lahko pripelje do kondenzacije vode v sklopu novega ovoja, do uničevanja konstrukcije zaradi gnitja lesenih delov in zmrzovanja konstrukcije, obenem pa ob ustreznih temperaturnih in vlažnostnih pogojih pride do razvoja plesni in gliv, kar vpliva na zdravje ljudi in kakovost bivanja v stavbi.
Izbrane toplotne izolacije (toplotnoizolacijski porobeton, ploščo iz kamene volne, kalcij-silikatno ploščo, ploščo iz penjenega stekla) smo testirali na gradbenem sklopu zunanje stene, sestavljenem iz izolacije na toplotni strani in zidu iz opeke normalnega formata. Najboljše rezultate toplotne izolacije in preprečevanja kondenzacije vodne pare v sklopu smo dobili v primeru kamene volne s pravilno nameščeno in nepoškodovano parno zaporo na topli strani ter plošče iz penjenega stekla. Treba pa je opozoriti, da že zaradi majhne poškodbe parne zapore difuzijski tok vodne pare v sklop močno naraste in v primeru dovolj nizke temperature na hladni strani lahko vodi do kondenzacije in celo zmrzovanja vode v sklopu.
Z uporabo Glaserjeve metode smo ocenili količino kondenzata in hitrost sušenja v opisanih gradbenih sklopih preko celega leta za vremenske pogoje v Ljubljani.</dc:description><dc:publisher>[K. Černe]</dc:publisher><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-31 07:15:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112658</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 532.12:699.8(497.4)(043.3)</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 137950</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 8944993</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
