<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Analiza možnosti uporabe rezultatov nacionalnega preverjanja znanja pri angleščini v 6. razredu za potrebe poučevanja</dc:title><dc:creator>Trobec,	Nina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dagarin Fojkar,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nacionalno preverjanje znanja</dc:subject><dc:description>Nacionalno preverjanje znanja (NPZ) vsako leto meri znanje učencev 6. in 9. razredov na področju slovenščine, matematike in tretjega predmeta, ki je pri šestošolcih določen kot prvi tuji jezik. Izhodišče oziroma podlaga za NPZ so učni načrti šolskih predmetov, njegova vloga pa je formativna, kar pomeni, da z dosežki NPZ učenci, učitelji in šole dobijo objektivno povratno informacijo o doseženem znanju učencev glede na pripadajoči učni načrt. S temi podatki lahko vsi udeleženci šolskega sistema dobijo vpogled v pomanjkljivosti pri svojem učenju oziroma delovanju in pobudo za izboljšanje kakovosti na vzgojno-izobraževalnem področju. Z namenom opraviti celostne in ustrezne interpretacije, ki bi konkretni šoli koristile kot pripomoček za nadaljnje poučevanje angleškega jezika v 6. razredu, smo v empiričnem delu raziskovali 3 sklope podatkov, ki se navezujejo na NPZ pri angleščini v 6. razredu. Primerjali smo dosežke učencev konkretne šole z državnim povprečjem v obdobju 2014–2019 na NPZ pri angleščini v 6. razredu ter ugotavljali stališča učencev, ki so v letu 2018/2019 obiskovali šesti razred in učiteljic, ki poučujejo angleščino v 6. razredu do NPZ pri angleščini. Iz dobljenih rezultatov šestletnih dosežkov na NPZ smo ugotovili, da se značilno močen ali značilno šibek trend znanja šestošolcev konkretne šole na določenem področju sporazumevalnih zmožnosti v primerjavi z državnim povprečjem ne pojavlja, zato lahko rečemo, da so dosežki na NPZ posledica znanja določene generacije konkretne OŠ (značilno boljše so bile generacije 2015, 2018 in 2019). Večina anketiranih učencev (66 %), ki je v šolskem letu 2018/2019 obiskovala 6. razred, je mnenja, da so nacionalna preverjanja znanja za njih koristna in smiselna, s čimer pa se ni strinjala nobena izmed intervjuvanih učiteljic, saj menijo, da ne predstavljajo realne povratne informacije. Navajajo, da vsem sporazumevalnih zmožnostim ne namenjajo enako obsežne obravnave pri pouku in da je pisno sporazumevanje njihovih učencev najslabše področje pri preverjanjih znanja, kar pregledani dosežki NPZ v obdobju 2014–2019 neposredno ne potrdijo. Iz zbranih podatkov in nekaterih neskladij med vsemi zajetimi viri (šestletni dosežki učencev konkretne šole, stališča učencev in učiteljic do NPZ) sklepamo, da bi dotične učiteljice lahko več pozornosti namenile obravnavi dosežkov NPZ in si z poglobljenimi analizami podatkov pomagale pri svojem delu, zato smo v sklepnem delu oblikovali priporočila za učiteljice pri poučevanju angleščine za nadaljnje generacije učencev konkretne osnovne šole.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-29 03:55:30</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112638</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12658249</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
