Motnje govora in požiranja pri osebah s Parkinsonovo boleznijoRajh, Daša (Avtor) Hočevar Boltežar, Irena (Mentor) Pirtošek, Zvezdan (Komentor) Parkinsonova bolezenParkinsonova bolezen (PB) s svojim potekom oškoduje nemalo človekovih funkcij in z leti privede do številnih negativnih posledic, ki pomembno ovirajo vsakdanje dejavnosti ter močno zmanjšajo kvaliteto življenja. Bolniki s PB se poleg težav z gibanjem pogosto soočajo tudi z motnjami komunikacije in hranjenja, ki so poleg značilnosti PB natančneje predstavljene v teoretičnih izhodiščih magistrske naloge. Opisan je ustrezen potek in vse sodelujoče strukture v procesu požiranja ter govora. Natančno so predstavljena odstopanja omenjenih funkcij pri osebah s PB, opozorilni znaki, morebitni vzroki in prevalenca. V drugem delu teoretičnih izhodišč so orisani diagnostični postopki motenj govora in požiranja ter različne možnosti rehabilitacije omenjenih težav. Z empiričnim delom smo želeli v prvi vrsti ugotoviti prevalenco ter vrsto motenj govora in požiranja med osebami s PB, najti povezavo med njimi ter različnimi dejavniki tveganja (vrsta PB, starost, trajanje bolezni), ki bi lahko vplivali na pojav in resnost preiskovanih motenj. V raziskavi je sodelovalo 62 bolnikov s PB: 56 oseb s PB, ki so v obdobju 4 zaporednih mesecev obiskale ambulanto za motnje gibanja, ter 6 oseb s PB, ki so bile zaradi motenj požiranja pregledane v foniatrični ambulanti. Na vzorcu 56 bolnikov s PB smo pridobili podatke o njihovem subjektivnem opažanju in doživljanju motenj požiranja ter govora, ki smo jih zbrali s pomočjo Vprašalnika o motnjah govora in požiranja pri osebah s Parkinsonovo boleznijo. Ta sestoji iz dveh prirejenih in dopolnjenih že obstoječih vprašalnikov (Voice Handicap Index 10 - VHI-10 in Eating Assessment Tool - EAT-10) ter posebej oblikovanih dodatnih vprašanjih o patologiji govora in požiranja. Bolniki so podali tudi odgovore o značilnostih bolezni in splošnih podatkih, potrebnih za raziskavo. Med spontanim pogovorom smo pri 53 bolnikih, ki so pristali na klinično oceno govora, ocenili kakovost glasu z GRBAS lestvico, ustreznost hitrosti in glasnosti govora, artikulacijska odstopanja ter resonanco. Izmerjen je bil maksimalni fonacijski čas vokala /a/ in opravljen test diadohokineze artikulacijskih organov. Preverili smo tudi motorične sposobnosti orofacialnega predela ter izvedli hitri vodni test požiranja. Pri izbranih 17 posameznikih smo opravili tudi analizo požiranja s fiberoptičnim nazolaringoskopom in po vnaprej pripravljenem protokolu ocenili akt požiranja. Na vzorcu 6 oseb s PB, ki so zaradi subjektivno opaženih težav pri požiranju sami poiskali pomoč neposredno pri foniatru, pa smo z analizo in oceno akta požiranja s fiberoptičnim nazolaringoskopom pridobili podatke o specifičnih motnjah požiranja bolnikov s PB. Izsledki raziskave so pokazali relativno visoko prevalenco motenj govora in požiranja med bolniki s PB. Odstopanja v govornem izražanju smo namreč odkrili pri 57,1 % bolnikov, patologijo v procesu požiranja pa smo prepoznali pri 37,5 % bolnikov s PB. Sočasna prisotnost motenega govora in požiranja se je pojavila pri 30,4 % bolnikov, a pomembna povezava med motnjami govora in požiranja ni bila dokazana. S primerjavo klinične ocene govora, analize požiranja ter rezultatov vprašalnika smo spoznali, da se kar precej (26,7 % bolnikov z govornimi motnjami) bolnikov ne zaveda odstopanj v lastnem govoru, medtem ko je odstotek bolnikov, ki ne opažajo svojih težav pri požiranju, občutno manjši (11,1 % bolnikov z motnjami požiranja). Z odkrivanjem povezav med posameznimi dejavniki tveganja in motnjami govora ter požiranja smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna povezava med prisotnostjo govornih motenj in obliko PB. Z govornimi motnjami se je soočal občutno večji delež bolnikov z akinetično-rigidno obliko kot bolnikov s tremorozno obliko PB. V primeru motenj požiranja se je kot statistično pomembna izkazala povezava s spolom, patološko požiranje je bilo namreč pogosteje odkrito pri bolnicah kot bolnikih. Med preostalimi dejavniki tveganja in motnjami govora ter požiranja nismo odkrili statistično pomembnih povezav. Pridobljeni rezultati in spoznanja magistrskega dela opozarjajo na pogostost nekakovostnega požiranja in komunikacije bolnikov s PB, poudarjajo pomen ozaveščanja o tovrstni patologiji, vplivu na življenje ter prepoznavi smisla in potrebe po pravočasni logopedski pomoči.20192019-10-29 03:55:13Magistrsko delo/naloga112637COBISS_ID: 12657481sl