Klinično ovrednotenje intervencij farmacevta svetovalca pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami in polifarmakoterapijo v Zdravstvenem domu LjutomerLah, Lea (Avtor) Štuhec, Matej (Mentor) starostnikipolifarmakoterapijaduševne motnjefarmacevtske intervencijepotencialno neprimerno zdravilofarmakoterapijski pregledfarmacevt svetovalecklinična raziskava.Duševne motnje predstavljajo pomembno klinično in ekonomsko breme v svetu, kar nakazuje tudi na pomembno vlogo farmacevta pri zdravljenju. Največji izziv v tej populaciji predstavlja zdravljenje starostnikov s komorbidnostjo in polifarmakoterapijo. Kljub splošno znani učinkovitosti intervencij farmacevta na tem področju nam primanjkuje raziskav dolgoročnih izidov. V Sloveniji uveljavitev zdravstvenega programa Farmacevtsko svetovanje pomeni priložnost za neposredno sodelovanje zdravnika in farmacevta v zdravstvenem domu, a učinki tovrstnega sodelovanja še niso bili podrobno raziskani. Namen raziskave je bil klinično ovrednotiti, ali lahko z neposrednim vključevanjem farmacevta svetovalca dosežemo dolgoročen vpliv na kakovost predpisovanja zdravil pri starostnikih z duševnimi motnjami in polifarmakoterapijo. Izvedli smo neintervencijsko, retrospektivno in opazovalno kohortno raziskavo, v katero smo vključili bolnike iz območja, ki ga pokriva zdravniška služba ZD Ljutomer, ki so bili v obdobju dveh let z delovnim nalogom napoteni v ambulanto farmacevta svetovalca. Bolniki so bili na dan pregleda stari najmanj 65 let in meli v terapiji sočasno pet ali več zdravil, od tega vsaj eno iz skupine psihofarmakov. Vpliv farmacevta svetovalca na zdravljenje v skladu s smernicami smo ovrednotili z oblikovanjem napovednega modela za zdravljenje s psihofarmaki. Na podlagi aktualnih smernic smo ovrednotili zdravljenje v skladu s smernicami in s pomočjo Priscus liste preverili prisotnost potencialno neprimernih zdravil (PIM) za starostnike. V raziskavo je bilo vključenih 48 bolnikov, ki so skupaj prejemali 558 zdravil, od tega 155 za zdravljenje duševnih motenj. Po farmacevtski obravnavi se je število zdravil zmanjšalo za 9,5 %. Farmacevt je podal 60 intervencij za terapijo zdravljenja s psihofarmaki, od katerih jih je zdravnik sprejel 32 (53,3 %). Intervencije farmacevta svetovalca so privedle do zmanjšanja števila zdravil, PIM in potencialnih X interakcij (p < 0,001). Večji delež upoštevanja intervencij farmacevta svetovalca napoveduje večjo verjetnost, da bo bolnik zdravljen v skladu s smernicami za zdravljenje s psihofarmaki (p < 0,001). Intervencije farmacevta svetovalca so privedle k boljšemu sledenju smernicam ter manjšega števila zdravil, potencialnih X interakcij in zdravil na sezamu Priscus. Sprejete intervencije so se v večini ohranile tudi po šestih mesecih, kar kaže na pomembno vlogo farmacevta svetovalca pri zdravljenju duševnih motenj.20192019-10-26 08:35:03Magistrsko delo/naloga112617VisID: 70934sl