<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Kapitalsko posojilo – pravni in finančni vidiki</dc:title><dc:creator>Bizjak,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Simoneti,	Marko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Kapitalsko posojilo</dc:subject><dc:subject>lastni kapital</dc:subject><dc:subject>družbenik</dc:subject><dc:subject>finančna kriza</dc:subject><dc:subject>insolvenca</dc:subject><dc:subject>posojilo.</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo zajema nabor pravnih in ekonomskih vprašanj, vezanih na 498. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki ureja posojilo družbenika družbi namesto lastnega kapitala (kapitalsko posojilo). Konflikt interesov med lastniki in upniki, ki nastopi v primeru finančnih težav podjetja, narekuje, da upnikom zagotovimo posebno varstvo pred ravnanji lastnika, ki niso skladna z njegovo dolgoročno vlogo v strukturi virov financiranja podjetja. Ker je slovenska ureditev kapitalskega posojila povzeta po zastareli nemški ureditvi, je pomemben element magistrske naloge tudi primerjalnopravna analiza instituta, ki nakaže na možne alternative trenutni ureditvi in s tem  na več možnih pristopov k urejanju treh ključnih elementov instituta, namreč pojmov družbenik, finančna kriza in posojilo. V okviru identifikacije družbenika v smislu 498. člena ZGD-1 ugotavljam, da je za uresničitev namena člena ključno, da le-ta velja tudi za horizontalne transakcije med sestrskimi družbami, nad katerimi družbenik izvaja prevladujoč vpliv. Ključni element člena, je stanje finančne krize podjetja. Ugotavljanje slednje je nestandardiziran proces, ki je v praksi sicer izvedljiv preko t. i. Testa kreditne sposobnosti, vodi pa lahko do nasprotujočih si rezultatov. To potrjuje tudi empirična analiza, opravljena  med bankami, ki delujejo v slovenskem bančnem sektorju. Široko razumevanje posojila in njegovih gospodarskih ustreznikov v smislu 498. člena ZGD-1 vodi do nekaterih neživljenjskih rešitev, ki ustvarjajo napačne vzpodbude. Slednje še zlasti velja v primeru zavarovanih posojil družbenika ter v primerih izvensodnih finančnih prestrukturiranj podjetij. Posledično zaključujem, da je smiselno razmisliti o dopolnitvi ali spremembi zakonodaje.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-26 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112611</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 90313</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 17032273</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
