Vrednotenje stabilnosti vitaminov A in D3 v raztopinah in polimernih nanovlaknihGorjup, Nana (Avtor) Roškar, Robert (Mentor) Kocbek, Petra (Komentor) vitamin D3vitamin AstabilizacijananovlaknaHPLCVitamini so nujno potrebni za normalno delovanje našega telesa. Njihova uporaba se je razširila tudi v dermatologiji, kjer za zdravljenje luskavice uporabljamo derivate lipofilnih vitaminov A in D. Za lokalno zdravljenje luskavice uporabljamo tudi salicilno kislino, ki je, glede na razpoložljive podatke, nezdružljiva z derivati vitamina D. V magistrski nalogi smo proučevali stabilnost lipofilnih vitaminov D3, A in A acetata. Naš namen je bil ovrednotiti njihovo stabilnost v različnih vodnih medijih (pitna, destilirana in ultra čista voda), preveriti, ali salicilna kislina destabilizira vitamin D3, in kako izbrani antioksidanti (vitamin E in butilhidroksitoluen) stabilizirajo izbrane vitamine. Za vrednotenje stabilnosti smo uporabili vpeljano metodo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti. Z namenom povečanja stabilnosti vitaminov smo jih vgradili v polimerna nanovlakna, ki smo jih izdelali z elektrostatskim sukanjem. Z uporabo vrstične elektronske mikroskopije smo proučevali morfološke lastnosti izdelanih nanovlaken. Preverili smo tudi uspešnost vgradnje vitaminov, na osnovi konstant hitrosti razgradnje pa ovrednotili učinek stabilizacije vitaminov v nanovlaknih v primerjavi z njihovo stabilnostjo v vodnih raztopinah. Ugotovili smo, da so vsi trije vitamini zelo nestabilni v vodnih raztopinah, najmanj stabilen je vitamin A in najbolj vitamin D3. Potrdili smo tudi destabilizacijski učinek salicilne kislina na vitamin D3 ter z izbranimi antioksidanti (vitamin E in butilhidroksitoluen) povečali stabilnost proučevanih vitaminov v raztopinah. Potrdili smo kratkoročno stabilnost vitaminov v različnih organskih topilih in v polimerni raztopini za elektrostatsko sukanje ter določili izkoristek vgradnje vitaminov, na podlagi katerega smo zaključili, da sta vitamin D3 in vitamin A acetat primerna, vitamin A pa je manj primeren za vgradnjo v nanovlakna. Z opazovanjem morfoloških lastnosti nanovlaken smo ugotovili, da imajo široko porazdelitev debelin, kar je smiselno v prihodnje optimizirati. V dolgoročni stabilnostni študiji sedmih izdelanih formulacij nanovlaken smo z vgradnjo vitaminov v nanovlakna povečali njihovo stabilnost. Salicilna kislina je tudi v nanovlaknih destabilizirala vitamin D3, vendar v veliko manjšem obsegu kot v vodnih raztopinah. Z dodanimi antioksidanti smo stabilnost vitaminov v nanovlaknih povečali. V zaključku smo s primerjavo konstant hitrosti razgradnje potrdili, da smo z vgradnjo vitaminov v nanovlakna uspeli znatno povečati njihovo stabilnost (od približno stokrat do nekaj tisočkrat), kar je bil naš osrednji namen.20192019-10-24 08:35:03Magistrsko delo/naloga112549VisID: 70930sl