<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vpliv genskega elektroprenosa na izražanje citosolnih senzorjev DNA v tumorskih in normalnih celicah in vitro in in vivo</dc:title><dc:creator>Žnidar,	Katarina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Čemažar,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>senzorji DNA</dc:subject><dc:subject>elektroporacija</dc:subject><dc:subject>plazmidna DNA</dc:subject><dc:subject>genski elektroprenos</dc:subject><dc:subject>vzorčno prepoznavni receptorji</dc:subject><dc:subject>celična smrt</dc:subject><dc:subject>tumorske celice</dc:subject><dc:subject>netumorske celice</dc:subject><dc:subject>sferoidi</dc:subject><dc:subject>tumor melanoma</dc:subject><dc:subject>interferon &amp;#946</dc:subject><dc:subject/><dc:subject>tumor nekrotizirajoči faktor &amp;#945</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Za vnos plazmidne DNA (pDNA) v celice ali tkiva lahko uporabimo različne dostavne metode. Ena izmed teh je elektroporacija, oz. genski elektroprenos (GEP) oz. elektrogenska terapija. Pri GEP celice izpostavimo zunanjemu električnemu polju z določeno jakostjo in trajanjem ter pri tem vplivamo na prepustnost membrane. Pri zdravljenju rakavih sprememb se pri elektrogenski terapiji uporabljajo predvsem geni, ki vplivajo na imunski odgovor ali angiogenezo tumorja. Pri predhodnjih poskusih smo na mišjem modelu z GEP uspeli regresijo tumorja doseči tudi pri kontrolni skupini, kjer smo uporabili le plazmidno DNA, brez terapevtskega gena. Upočasnjeno rast in regresijo tumorja po GEP plazmidne DNA brez terapevskega gena so opazili tudi v drugih raziskavah. Ker plazmidna DNA brez terapevtskega gena ne nosi zapisa za terapevtski protein, do regresije tumorja ni prišlo zaradi terapevtskega učinka. Predvidevamo, da plazmidna DNA z GEP vstopi v celico z endocitozo ali skozi pore v membrani, ki nastanejo po izpostavitvi celice električnim pulzom. Celice citosolno DNA zaznajo s pomočjo citosolnih senzorjev DNA v celici. Po vstopu pDNA v celico se ob njeni vezavi na senzorje DNA sproži kaskada reakcij znotrajceličnega signaliziranja, ki vodi do prepisa genov, ki kodirajo vnetne citokine in interferone. Poleg prepisovanja genov lahko pride tudi do sprožitve različnih oblik celične smrti in sicer piroptoze, nekroptoze in apotoze. Prisotnost senzorjev DNA so dokazali v imunskih in v nekaterih neimunskih celicah.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-24 07:45:04</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112547</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 12559</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 302967296</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
