<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Razumevanje frazeologije v tradicionalni sodobni pravljici ter oblike pomoči učencem v manjših učnih skupinah</dc:title><dc:creator>Horvat,	Nives	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kržišnik,	Erika	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kalin,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenščina</dc:subject><dc:subject>frazeologija</dc:subject><dc:subject>frazem</dc:subject><dc:subject>pravljica</dc:subject><dc:subject>sodobna pravljica</dc:subject><dc:subject>razumevanje</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject>učna diferenciacija</dc:subject><dc:subject>učna individualizacija</dc:subject><dc:subject>učna pomoč</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>diplomsko delo</dc:subject><dc:description>V teoretičnem delu naloge predstavljamo frazeologijo, kako je vpeta v pouk slovenščine, pa tudi drugih predmetov, sprašujemo se o vzrokih učnih težav, kako jih prepoznavamo, in kakšne so značilnosti učencev z učnimi težavami. Odgovore na zastavljena vprašanja iščemo v okviru učne diferenciacije in individualizacije ter učne pomoči. Pri učni diferenciaciji in individualizaciji se osredotočamo predvsem na oblike dela v homogenih in heterogenih skupinah, pri učni pomoči pa predstavljamo petstopenjski model nudenja pomoči, ki poskuša reševati učne težave sistemsko in vse oblike pomoči združi v celoto. V empiričnem delu naloge raziskujemo frazeologijo v tradicionalni in sodobni pravljici, in sicer nas zanima, kako pogosti so frazemi v obravnavanih delih, katere besedne vrste frazemov prevladujejo, kakšne so modifikacije, variante in prenovitve frazemov, opazujemo pa tudi s frazemi izraženo vrednotenjsko konotacijo. Preverjamo razumevanje frazeologije, s katero se osnovnošolci srečujejo v mladinskih delih, med devetošolci, in sicer nas zanima, če se rezultati glede na vključenost v homogene in heterogene skupine razlikujejo. Ugotavljamo tudi, kako učenci ocenjujejo delo in različne oblike pomoči pri pouku slovenščine v homogenih in heterogenih skupinah. Rezultati kažejo na to, da bi morala šola bolj spodbujati sposobnost metaučenja, saj učenci ne znajo najbolje spremljati in kontrolirati svojega učenja in se ne zavedajo svojih močnih in šibkih področij, da bi lahko to tudi kompenzirali. Učenci ob soočenju z učnimi težavami učno pomoč iščejo sami le občasno, največkrat pa jim pri težavah pomagajo starši. Eno od možnih ovir pri reševanju učnih težav vidimo prav v prepočasnem iskanju pomoči pri strokovnjakih, ki jo učencem z učnimi težavami lahko nudijo. Za to pa bo verjetno potrebno spremeniti stališče, da so učne težave problem in razumeti, da je iskanje pomoči samo korak več na poti k uspehu.eng</dc:description><dc:publisher>[N. Horvat]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2019-10-22 13:46:23</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>112372</dc:identifier><dc:identifier>UDK: 811.163.6\'373.7:82-39:37.091.3</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 61835106</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
