<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Okoljsko tehnična pripravljenost učencev od 4. do 9. razreda osnovne šole</dc:title><dc:creator>Mihelak,	Veronika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu nas je zanimal odnos učencev do okolja in njihova samoučinkovitost ter povezava med njima. V teoretičnem delu smo pregledali učne načrte predmetov v devetletni osnovni šoli, ki vključujejo učne cilje v povezavi z okoljem. Na ta način smo izvedeli, kaj v povezavi z okoljem se naučijo učenci v določenem razredu osnovne šole.
Posameznik, ki verjame v svoje lastne sposobnosti in zmožnosti napredka, ima visoko stopnjo samoučinkovitosti. Takšen posameznik z lahkoto reši zadane naloge in si hitreje opomore ob neuspehih. Na drugi strani je odnos do okolja izoblikovan s prepričanji, vplivi in vedenjskimi namerami, ki jih posameznik pridobi z dejavnostmi in vprašanji, povezanimi z okoljem.
V raziskavi je sodelovalo 190 učenk in učencev  od 4. do 9. razreda osnovne šole na gorenjskem.
Za raziskavo smo uporabili vprašalnik, ki je sestavljen iz treh delov: v prvem delu so učenci odgovarjali na vprašanja, povezana s samoučinkovitostjo. V drugem delu so odgovarjali na vprašanja, kako se vidijo v odnosu do okolja in v kolikšni meri se čutijo odgovorne za okolje, v tretjem delu so se vprašanja nanašala na zanimanje učencev za dodatne informacije v povezavi z ozonsko luknjo, učinkom tople grede, varčevanjem z energijo in drugimi temami, povezanimi z okoljem.
V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno metodo za pregled obstoječih raziskav in objav. S pomočjo kavzalno neeksperimentalne metode smo ugotavljali, kakšen je odnos učencev do okolja in v kolikšni meri so samoučinkoviti, da lahko tudi sami dajo prispevek k vzdržnemu okolju.
Učenci od 4. do 9. razreda imajo v povprečju dober odnos do okolja (x ̅ = 3,29 na petstopenjski Likertovi lestvici). Najnižje so ocenili svoj odnos do okolja osmošolci s povprečno oceno  x ̅ = 3,08, v povprečju so najvišje ocenili svoj odnos do okolja petošolci (x ̅ = 3,51). Najmanj zanimanja za okoljske teme je v povprečju pri učencih 7. (x ̅ = 3,38) in 8. razreda (x ̅ = 3,45), največ pa v povprečju pri učencih 4. (x ̅ = 4,12) in 5. razreda (x ̅ = 4,02).
Povprečna ocena samoučinkovitosti od 4. (x ̅ = 4,35) do 9. razreda (x ̅ = 3,85) pada. Učenke so pri vseh postavkah o samoučinkovitosti v povprečju podale višjo oceno kot učenci, kar pomeni, da učenke bolj zaupajo v svoje sposobnosti, hkrati pa verjamejo, da lahko svoje sposobnosti izboljšajo. Izkazalo se je, da samoučinkovitost vpliva na odnos do okolja. Višja kot bo ocena samoučinkovitosti posameznika, boljši odnos do okolja bo lahko imel.
Raziskava, predstavljena v magistrskem delu je namenjena učiteljem tehnike in tehnologije ter drugim učiteljem, saj razumejo, kakšne so povezave med samoučinkovitostjo in odnosom do okolja. Z dejavnostmi, ki spodbujajo rast samoučinkovitosti pri učencih lahko učitelji dosežejo višjo raven samoučinkovitosti in na ta način vplivajo na motivacijo in zaupanje na lastne sposobnosti učencev.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-22 03:33:34</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>112050</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 12645705</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
