<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Davčne oaze, utaje in medijski vpliv</dc:title><dc:creator>Hodžić,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lajh,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>davčne oaze</dc:subject><dc:subject>davčne utaje</dc:subject><dc:subject>mediji</dc:subject><dc:subject>Republika Slovenija</dc:subject><dc:subject>Evropska unija</dc:subject><dc:description>Področja sive ekonomije, med katera spadajo tako davčne oaze kot davčne utaje predstavljajo velik problem razvitim državam, saj je težko najti ustrezno rešitev za njihovo odpravo. Še nedolgo nazaj je to področje sive ekonomije bilo opredeljeno kot nacionalna težava, s katero se je morala soočati posamična država. S pojavom globalizacije pa je problematika dobila nove razsežnosti, zato je danes zelo pomembno, da k iskanju rešitve pristopimo kolektivno v sodelovanju z ostalimi državami. V raziskovalnem delu sem dano problematiko podrobneje razdelal. Med drugim sem ugotovil kdo so akterji, ki se poslužujejo davčnih utaj, kako škodljive so davčne oaze za razvitejše države, kako kaznujemo tovrstna dejanja in izpostavil največje davčne sheme, ki so nam do danes znane. Celotno teorijo sem v nadaljevanju uporabil za študijo primera. Na primeru Republike Slovenije sem analiziral zakonodajo, ki ureja področje davčnih utaj in davščin, ugotovil področja kje smo naredili največ sprememb in vse ugotovitve povzel v samem zaključku.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-19 07:45:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111999</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 113454</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 36543581</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
