Preučevanje oksidacije oljčnega in arašidovega olja pri segrevanju z metodami termične analizeSimonič, Nika (Avtor) Cerc Korošec, Romana (Mentor) termična analizatermična obstojnostolja in maščobeoljčno oljearašidovo oljeOIT (čas inducirane oksidacije)jodovo številoV magistrski nalogi sem raziskovala termično stabilnost oljčnega in arašidovega olja med segrevanjem v pretoku zraka oziroma dušika. Olja so v glavnem sestavljena iz lipidov trigliceridov, ki so estri glicerola in treh maščobnih kislin. Od vrste in deleža maščobnih kislin v trigliceridih so odvisne fizikalne in kemijske lastnosti olja. Termično stabilnost sem proučevala s pomočjo TGA in DSC analize; meritve sem izvajala na simultanem TGA–DSC instrumentu, ki hkrati meri maso vzorca in toplotni tok. Primerjala sem TGA krivulje, dobljene pri štirih različnih hitrostih segrevanja – 5 K/min, 10 K/min, 20 K/min in 50 K/min. V zračni atmosferi je termičen razpad potekal večstopenjsko; v prvih stopnjah razpadajo spojine, ki se lažje oksidirajo, v zadnji stopnji pa tiste, ki so bolj odporne na oksidacijo. Z večanjem hitrosti segrevanja se zaradi toplotnega gradienta v peči krivulje pomaknejo k višjim temperaturam, v zraku pa je pri oljčnem olju pri 50 K/min, pri arašidovem olju pa pri 20 K/min in 50 K/min, prišlo tudi do prekrivanja prvih dveh stopenj termičnega razpada. V dušikovi atmosferi poteče popoln razpad enostopenjsko pri vseh hitrostih, temperatura začetka razpada je višja kot v zračni atmosferi. V magistrski nalogi so predstavljene tudi DIFTG krivulje, ki predstavljajo razliko med TGA krivuljami v zraku in dušiku. Arašidovo in oljčno olje sta si po sestavi podobna, zato je podoben tudi potek njunih TGA–DSC krivulj. Iz primerjave poteka termičnega razpada obeh olj v pretoku zraka sem pri segrevanju s hitrostjo 5 K/min opazila, da arašidovo olje počasneje termično razpada. Vzrok za to je v večjem deležu večkrat nenasičenih maščobnih kislin, ki se med razpadom oksidirajo, produkti oksidacije pa nekaj časa ostanejo raztopljeni v tekoči fazi. S pomočjo DSC meritve sem določila čas inducirane oksidacije (OIT) pri 160 °C, ki znaša 18,6 min za oljčno olje in 17,3 min za arašidovo olje. Določila sem tudi jodovo število (IV), ki je merilo za stopnjo nenasičenosti olja in predstavlja maso joda v gramih, ki se veže na 100 g olja. Vrednosti IV, določene v magistrski nalogi, znašajo 88,8 ± 0,3 za oljčno olje in 88,6 ± 0,6 za arašidovo olje in se ujemajo s podatki iz literature.20192019-10-17 15:05:00Magistrsko delo/naloga111963VisID: 4913COBISS_ID: 1538480323sl