Primerjava uprizoritev Ane Karenine in Visoške kronikeStopar, Valerija (Avtor) Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) Troha, Gašper (Mentor) Ana KareninaVisoška kronikadramatizacijaodrska priredbaodnos med besedilom in uprizoritvijoV magistrskem delu sem se ukvarjala s primerjavo uprizoritev Ane Karenine in Visoške kronike, ki sta bili uprizorjeni v SNG Drama Ljubljana. Najprej sem na podlagi različnih teoretskih vidikov opredelila in primerjala dramatizacijo in odrsko priredbo. Cilj dramatizacije je prestaviti epsko zgodbo s prilagoditvijo gradiva in oblikovanjem dialogov. Odrsko priredbo sem razumela kot nadpomenko za vse postopke prirejanja in preoblikovanja besedila za uprizoritev. Tako v bistvu pojem odrske priredbe vključuje tudi pojem dramatizacije in za razliko od nje zajema širše postopke prirejanja. Namen moje naloge je bil predstaviti razmerje roman : gledališko besedilo : uprizoritev. Torej predstaviti odnos med izhodiščno besedilno predlogo (roman) in gledališkim besedilom, ki je nastalo na podlagi izbrane predloge (dramatizacija in odrska priredba), ter odnos med gledališkim besedilom in njegovo uprizoritvijo. Predstavila sem različne teoretske poglede na opredelitev romana in gledališkega besedila, analizirala dva konkretna romana – Ano Karenino in Visoško kroniko – in ju primerjala s priredbama, ki sta nastali na njuni podlagi. Izpostavila sem vsebinske in strukturne razlike med romanom in njegovo priredbo, nato sem analizirala konkretizacijo priredbe na odru. Obe uprizoritvi postavljata na oder romaneskno zgodbo, vendar se tega lotevata na različen način. V Visoški kroniki jim prestavitev epske zgodbe na oder omogoča načelo naracije, v Ani Karenini načelo celote v delih oz. fragmentarna struktura. Pri tem je pomembno, da pri Ani Karenini ostajajo ves čas znotraj fikcijskega sveta, v Visoški kroniki ohranjajo dvojnost med realnim in fikcijskim svetom. Pred analizo razmerja med gledališkim besedilom in njegovo uprizoritvijo sem predstavila poglede različnih raziskovalcev na omenjeno razmerje ter raziskala elemente postdramskega gledališča. Uprizoritvi sem primerjala v smeri dramskih/postdramskih določilnic. Ugotovila sem, da Ana Karenina ostaja znotraj dramskega gledališča, Visoški kroniki pa lahko dodam postdramski predznak. V nalogi sem predstavila in primerjala dva različna režiserska pristopa dveh uveljavljenih režiserjev, Dušana Jovanovića in Jerneja Lorencija. Na koncu sem v razpravi o aktualnosti tem (kot so položaj ženske v družbi, individualna svoboda, vpliv družbe na posameznika, drugačnost v družbi) ugotovila, da obe deli tudi danes odpirata relevantna vprašanja.20192019-10-17 08:36:47Magistrsko delo/naloga111928VisID: 446725sl