<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Primerjava pristopov za vrednotenje medlaboratorijskih razlik pri meritvah biokemičnih parametrov</dc:title><dc:creator>Draščič,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerin,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bratož,	Saša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>EQA</dc:subject><dc:subject>SNEQAS</dc:subject><dc:subject>sledljivost</dc:subject><dc:subject>komutabilnost</dc:subject><dc:subject>sigmametrija</dc:subject><dc:subject>merilna negotovost</dc:subject><dc:description>Ker 70 % odločitev zdravnikov temelji na rezultatih laboratorijskih analiz, je temeljni cilj laboratorijske medicine pridobiti primerljive rezultate meritev vzorcev pacientov, ne glede na čas, laboratorij in merilni proces. Primerljivost rezultatov ne glede na čas, laboratorij in merilni proces dosežemo z vzpostavitvijo sistema sledljivosti do skupne reference, pri čemer ima pomembno vlogo referenčni sistem, sledljivost pa vzpostavimo s standardizacijo ali harmonizacijo merilnega procesa. Primerljivost med laboratoriji preverjamo s shemami zunanje ocene kakovosti (EQA), ki omogočajo prepoznavanje analitičnih nepravilnosti in spodbujajo izboljšave na področju medlaboratorijskih razlik. Z nalogo smo želeli opredeliti primerljivost rezultatov slovenskih laboratorijev, ki sodelujejo v Slovenski nacionalni shemi za zunanjo oceno kakovosti (SNEQAS). Z obravnavo 8 biokemičnih parametrov (kloridi, glukoza, železo, holesterol, celokupni bilirubin, AST, ALT, ALP) v 15 ciklih SNEQAS, ki so se zvrstili od leta 2014 pa do vključno 3. cikla v letu 2017 smo uporabili metodo sigmametrije in merilne negotovosti. Pri obeh metodah so bili najboljši rezultati dobljeni za železo, najslabši pa za klorid, glukozo, holesterol in ALP. Razlogov za razlike med skupinami metod in med skupinami slovenskih laboratorijev, ki uporabljajo enako metodo, je več: nekomutabilnost kontrolnega materiala sheme SNEQAS za določanje biokemičnih parametrov, izbor statističnih metod, enačb in podatkov (TEa, ciljna vrednost), nevzpostavljen sistem sledljivosti do skupne reference, razlike med reagenti različnih serij, laboratoriji uporabljajo različne analizatorje, metode in reagente, sistemske in naključne napake ter vsesplošno pomanjkanje standardizacije merilnih procesov. Standardizacijo bi bilo smiselno začeti vzpostavljati v posameznih laboratorijih, nato pa še v shemi SNEQAS, z uporabo komutabilnega kontrolnega materiala.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 08:35:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111914</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 70909</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
