<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Vplivi globalizacije na slovenski in nemški jezik diplomacije</dc:title><dc:creator>Rozman,	Julija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žigon,	Tanja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik diplomacije</dc:subject><dc:subject>strokovno prevajanje</dc:subject><dc:subject>pravna besedila</dc:subject><dc:subject>pogodbe mednarodnega javnega prava</dc:subject><dc:subject>Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih</dc:subject><dc:subject>Dunajska konvencija o konzularnih odnosih</dc:subject><dc:description>Jezik diplomacije je zaradi svojevrstnega zgodovinskega razvoja in zaradi svoje umeščenosti v jezik prava ter sočasne povezanosti z drugimi področji, kot so kulturologija, sociologija, politologija ter zgodovina eden najzapletenejših strokovnih jezikov. V času svojega razvoja je bil slovenski jezik diplomacije izpostavljen različnim vplivom iz drugih jezikov (npr. srbohrvaščine, francoščine, nemščine), zato se v nalogi postavlja hipoteza, da zaradi zgodovinskih in kulturnih vplivov drugih državh in zaradi globalizacije v slovenskem jeziku diplomacije v nasprotju z nemškim prevzemamo vedno več izrazov iz drugih jezikov, namesto da bi jih prevedli v slovenščino.
Naloga v svojem teoretičnem delu prikazuje zgodovino diplomacije in tesno povezanost med jezikom in diplomacijo. V nadaljevanju se ukvarja s strokovnim jezikom, značilnostmi pravnih besedil in pravnega jezika ter s pomembnim vprašanjem, kateri nabor znanj je potreben za prevajanje pravnih ter s tem tudi diplomatskih besedil in katerih strategij glede terminologije ter stilističnih prvin se prevajalci lahko poslužujejo. Teoretični del obsega tudi strukturo pogodb mednarodnega javnega prava, saj se je analiza osredotočala na Dunajsko konvencijo o diplomatskih odnosih in Dunajsko konvencijo o konzularnih odnosih.
Dva neuradna slovenska prevoda obeh konvencij (iz let 1994 in 2006) smo primerjali z najnovejšim in prvim uradnim prevodom iz leta 2013. Besedila smo brali vzporedno in dele, kjer so se pojavile razlike na področjih terminologije, slovnice ali sloga, primerjali z angleškim in francoskim izvirnikom kot tudi s prevodi v srbohrvaščino in nemščino, da bi ugotovili, po katerem izmed teh besedil so se slovenski prevodi ravnali. Predpostavljali smo, da je do sprememb prišlo iz naslednjih razlogov: a) na prevod je močno vplival eden izmed izvirnikov (angleščina ali francoščina); b) prevod se je zgledoval po srbohrvaški ali nemški različici. Za preverjanje pogostosti in pomena izrazov ali fraz smo uporabili večjezični korpus Evrokorpus. Poleg tega smo prisotnost izrazov in njihovih definicij preverili v spletni različici Pravnega terminološkega slovarja, ki je v okviru Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša izšel leta 2018.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 08:24:12</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111899</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446655</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
