<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Depresivnost in anksioznost pri nosečnicah z nosečnostno sladkorno boleznijo</dc:title><dc:creator>Munda,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Fekonja,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pongrac Barlovič,	Draženka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>nosečnostna sladkorna bolezen</dc:subject><dc:subject>depresivnost</dc:subject><dc:subject>anksioznost</dc:subject><dc:subject>nosečnost</dc:subject><dc:description>Glavni namen magistrskega dela je bil oceniti incidenco depresivne in anksiozne simptomatike pri nosečnicah z nosečnostno sladkorno boleznijo (NSB) v 2. in 3. trimesečju nosečnosti ter jo primerjati s kontrolno skupino zdravih nosečnic. Želeli smo preveriti tudi odnos depresivnosti in anksioznosti s socialno oporo in mestom nadzora za zdravje ter ugotoviti povezanost omenjenih konstruktov z urejenostjo glikemije pri nosečnicah z NSB. Raziskava je bila zasnovana vzdolžno, vendar smo zaradi selektivnega osipa vzorca opravili dve ločeni analizi – za vse sodelujoče nosečnice v 2. trimesečju nosečnosti in za sodelujoče v 2. in v 3. trimesečju nosečnosti. V 2. trimesečju nosečnosti je v raziskavi sodelovalo 180 nosečnic, od tega 77 nosečnic z NSB. Kritično mejo pomembne izraženosti depresivne simptomatike je preseglo več nosečnic z NSB (23,4 %) kot zdravih nosečnic (10,7 %). V pomembni izraženosti anksiozne simptomatike med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Na vzdolžnem vzorcu 92 nosečnic, od tega 42 nosečnic z NSB, nismo odkrili pomembnih razlik med skupinama v izraženosti depresivnosti ali anksioznosti. Incidenca depresivnosti je bila v 2. in 3. trimesečju nosečnosti podobna znotraj obeh skupin. Nosečnice z višje izraženim zunanjim mestom nadzora za zdravje – pomembni drugi – so imele slabše urejeno glikemijo in so poročale o višje izraženi anksioznosti kot stanju. Zaznana socialna opora se ni pomembno povezovala z urejenostjo glikemije, je pa bila pomembno povezana z občutkom kompetentnosti za obvladovanje NSB. Magistrsko delo predstavlja doslej prvo raziskavo duševnega zdravja nosečnic z NSB v Sloveniji, poleg tega gre za eno redkih vzdolžnih raziskav nosečnic z NSB v svetovnem merilu. Rezultati  opozarjajo na potrebo po zgodnjem odkrivanju in zdravljenju duševnih motenj pri nosečnicah z NSB. Zdravljenje in nudenje psihološke pomoči bi lahko pomembno prispevalo k urejenosti NSB in s tem k izboljšanju izidov nosečnosti ter h kvalitetnejšemu življenju nosečnice - ženske in celotne družine.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-17 08:22:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111892</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446648</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
