S tehnologijo podprto kritično mišljenje za razvijanje tehnološke pismenostiBizjak, Patricija (Avtor) Avsec, Stanislav (Mentor) informacijsko-komunikacijska tehnologijaInformacijsko-komunikacijska tehnologija je zaradi hitrega razvoja postala dostopna vsakemu posamezniku. Kljub temu pa je zmožnost rokovanja z le-to zelo okrnjena. Večina uporabnikov jo uporablja zgolj za zabavo. Zavedati se moramo, da nam tehnologija nudi nešteto možnosti uporabe na vseh področjih, zato stremimo k temu, da bi učencem že v osnovni šoli predstavili možne načine uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije. Slednja ima lahko v razredu vlogo podpore pri učenju ali pa je uporabljena kot orodje za izboljšanje učenja učencev. V delu ugotavljamo vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na razvoj tehnološke pismenosti. Pri tem se opiramo na pedagoško kolo, ki učitelja usmerja pri izbiri aplikacij in pri načrtovanju učnih dejavnosti za dosego zadanih ciljev. Delovanje pedagoškega kolesa temelji na petih elementih, in sicer: a) lastnosti, b) motivacija, c) Bloomova taksonomija, d) izobraževalna tehnologija in e) SAMR model. Slednji je eden glavnih modelov, ki nas vodi pri uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju. Tega sestavljajo štiri stopnje: zamenjava, obogatitev, sprememba in nov pristop. Tehnološka pismenost postaja glede na obseg in hiter razvoj tehnologije ena izmed ključnih pismenosti. Ta vpliva na boljše in lažje delovanje v današnjem svetu. V teoretičnem delu magistrskega dela najprej opišemo informacijsko tehnologijo v izobraževanju, pedagoško kolo in SAMR model, v nadaljevanju se posvetimo tehnološki pismenosti in njenim trem dimenzijam. Podamo tudi pregled tehnološke pismenosti v Sloveniji ter opišemo tehnične zgodbe, pripovedovane preko informacijsko-komunikacijske tehnologije kot enega izmed načinov razvijanja tehnološke pismenosti. Cilj našega eksperimenta je ugotoviti, kako uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije vpliva na razvoj tehnološke pismenosti s poudarkom na dimenziji kritičnega mišljenja pri učencih 6. razreda osnovne šole. V razredu smo izvedli pet srečanj (10 šolskih ur) na temo lesnih gradiv z vpeljavo informacijsko-komunikacijske tehnologije v pouk. V magistrskem delu smo uporabili deskriptivno in kavzalno kvazieksperimentalno metodo ter pristop kvantitativne raziskave. V raziskavo smo vključili učence treh oddelkov 6. razreda osnovne šole v šolskem letu 2018/2019. Vzorec predstavlja 50 učencev, od tega 26 učencev v eksperimentalni skupini, v kateri smo pouk izvajali z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, in 24 učencev v kontrolni skupini, kjer je bil pouk izveden na tradicionalni način. V obeh skupinah smo pred vpeljavo snovi o lesnih gradivih izvedli predtest tehnološke pismenosti, po petih srečanjih pa smo izvedli še posttest. Iz odgovorov na testih smo glede na prirastek tehnološke pismenosti ugotavljali vpliv uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije na razvoj tehnološke pismenosti. Na splošno je iz rezultatov razvidno, da so učenci na predtestu tehnološke pismenosti dosegali slabše rezultate (x ̅ = 35 %) kot na posttestu (x ̅ = 41,08 %). Če primerjamo skupini, ugotovimo, da je eksperimentalna skupina v tehnološki pismenosti napredovala za 27,21 %, medtem ko je kontrolna skupina nazadovala za 14,44 %. Na pred- in posttestu tehnološke pismenosti so bile, gledano na celoto, najslabše rešene testne postavke, ki so zajemale dimenzijo kritičnega razmišljanja in sposobnosti odločanja, na področju katere je eksperimentalna skupina napredovala za kar 31,45 %, medtem ko je na dimenzijah znanja napredovala za 27,37 %, na dimenziji zmožnosti pa najmanj, to je 14,30 %. Kontrolna skupina je na področju vseh dimenzij nazadovala. Iz dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da je uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku tehnike in tehnologije pozitivno vplivala na tehnološko pismenost učencev, torej bi jo bilo smiselno bolj pogosto vključevati v pouk. Poleg tega smo ugotovili, da je vpeljava informacijsko-komunikacijske tehnologije pri pouku najbolj pozitivno vplivala na dimenzijo kritičnega mišljenja in sposobnosti odločanja, ki pa je glede na pregled tehnološke pismenosti v Sloveniji najbolj podhranjena. Delo je uporabno za učitelje tehnike in tehnologije, ki si prizadevajo razvijati tehnološko pismenost učencev na področju vseh dimenzij, ter učitelje ostalih predmetov, ki si prizadevajo razvijati veščine kritičnega mišljenja pri učencih. V nadaljevanju bi bilo smiselno opraviti raziskavo na večjem vzorcu in v daljšem časovnem obdobju, smiselno bi bilo vključiti tudi 7. in 8. razred osnovne šole.20192019-10-16 03:30:51Magistrsko delo/naloga111840COBISS_ID: 12639561sl