Analiza prislovov nakanaka in kekkō v priročnikih in korpusuJedretič, Manca (Avtor) Hmeljak Sangawa, Kristina (Mentor) nakanakakekkodefinicijaanaliza učbenikovkorpusna analizasemantika japonskih prislovovdefinicijasopomenskostpomenraba besedeprimeri rabeV svoji magistrski nalogi analiziram stopenjska prislova nakanaka in kekk?, ki sta sopomenki, ko modificirata pridevnike s pozitivnimi in negativnimi lastnostmi v trdilni obliki, se lahko prevedeta s kar, dokaj ali precej, nakazujeta stopnjo, ki je višja, kot je bilo pričakovano, in se uporabljata zlasti v neformalnem govoru. Pridevnike ločimo glede na vrsto lastnosti, ki jo opisujejo, zaradi spremembe pomena. Stopenjska prislova sta sopomenki,kadar modificirata pridevnike s pozitivnimi lastnostmi, kadar je na govorca nekdo naredil vtis.Kekk? za razliko od nakanaka modificira tudi pridevnike ob katerih se lahko tudi pojavi število, kot takai, hiroi in furoi, in se pojavi tudi ob glagolih, kot so aru, deru in kakaru. Z omenjenimi pridevniki in glagoli govorec izrazi, da je presenečen nad rezultatom.Stopenjska prislova sta sopomenki tudi, ko modificirata pridevnike z negativnimi lastnostmi, kadar govorec želi izraziti, da nekaj s težavo doseže ali da je neka situacija težka ali intezivna.Kekk? za razliko od nakanaka modificira tudi pridevnike negativnih občutij, kot sta hidoi in mend?, s katerimi govorec izrazi razočaranje nad situacijo. Nakanaka in kekk? imata poleg omenjenih dveh pomenov še druge pomene, katerih opis je pomemben pri razločevanju stopenjskih prislovov. Nakanaka kot prislov največkrat modificira glagole v zanikani in zanikani zmožnostni obliki. Prevede se lahko kot stežka, ne zlahka, kar ne in ni in ni, stopnja nečesa je višja, kot je pričakovano, in se uporablja zlasti v neformalem govoru. Govorec izrazi nestrpnost in nezadovoljstvo nad situacijo, ki se ne zgodi zlahka, ali ciljem, ki je stežka dosegljiv. Kekk? ni samo prislov, ampak tudi samostalniški povedek in pridevnik Ana. Kekk? kot samostalniški povedek ima dva pomena. Prvi pomen se lahko prevede kot (ne, hvala) ni potrebno ali (ne, hvala) imam dovolj, izraža zadovoljivo stopnjo in se uporablja zlasti v formalnem govoru. Govorec je zadovoljen s situacijo ali rezultatom in ne potrebuje več, kot že ima. Ponavadi se uporablja za zavračanje ponudb. Drugi pomen se lahko prevede kot zadovoljivo ali dovolj, izraža stopnjo nečesa, kar je zadovoljivo, vendar bi lahko bilo bolje, in se uporablja zlasti v formalnem govoru. Govorec je zadovoljen s situacijo ali rezultatom,vendar nakazuje, da bi lahko bil boljši. Ponavadi se uporablja za izražanje dovoljenja in sprejemanja. Kekk? kot pridevnik Ana ima tudi dva pomena. Prvi pomen se lahko prevede kot izvrsten in čudovit, ko modificira samostalnike, ki so predmet ali povedek v povedi. Stopnja nečesaje zadovoljiva, vendar bi lahko bila višja, in se uporablja zlasti v neformalnem govoru. Govorec pohvali nekoga ali nekaj, vendar doda še nasvet ali komentar. Drugi pomen je viden,ko modificira količinske samostalnike, ki so predmet ali povedek v povedi. Prevede se lahko kot znaten, izraža, da je količina nečesa znatna, vendar bi lahko bila višja, in se uporablja zlasti v neformalnem govoru. Govorec izrazi količino nečesa, kar je znatno, vendar nakazuje, da bi lahko bilo boljše.20192019-10-13 07:15:23Magistrsko delo/naloga111774VisID: 446350sl