Materialna kultura kranjskega plemstva konec 17. stoletjaGolouh, Nina (Avtor) Štuhec, Marko (Mentor) Zgodnji novi vek17. stoletjeplemstvo. zgodovina Kranjskematerialna kulturaKranjsko plemstvo je v zgodnjem novem veku doživelo številne spremembe, posledica katerih je bila, da se je plemič iz vojaka preobrazil v gospoda, ki se v službi cesarja ni več vojskoval na bojišču, temveč delal v vedno bolj strukturirani državni upravi. Drugačen način življenja je prinesel spremembe tudi pri uporabi vsakodnevnih predmetov. Magistrsko delo skuša opisati kakšna je bila materialna kultura kranjskega plemstva ob koncu 17. stoletja na področju oblačilnega videza, ki vključuje tudi nakit, ter posodje. Temeljni vir za preučevanje materialne kulture so bili zapuščinski inventarji ter slikovno gradivo, ki je podalo popisanim predmetom podobo, saj so ohranjeni predmeti redki. Preučeni popisi oblek kažejo, da je kranjsko plemstvo sledilo evropskim modnim zapovedim, kljub temu da so še vedno prevladujejo temni odtenki zahajajoče španske mode. Uporaba tujih izrazov nam sporoča, da je bilo plemstvo na Kranjskem proti koncu 17. stoletja seznanjeno s francosko in italijansko modo. Med dragotinami so poleg oblačilnega okrasja in nakita lahko popisani tudi dragoceni predmeti, ki so bili namenjeni uporabi pri jedilni mizi. Popis teh predmetov kaže na njihov demonstrativni pomen v visokih družbenih krogih ter tudi na usmerjenost k individualizaciji, saj popisi posodja kažejo na uporabo lastnih pogrinjkov, tako pribora, krožnikov, skodelic kot tudi vrčev za pijačo.20192019-10-12 07:45:03Magistrsko delo/naloga111759VisID: 446348sl