<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Volitivno načelo v filozofiji in literaturi</dc:title><dc:creator>Videnšek,	Maša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Toth,	Cvetka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Schopenhauer</dc:subject><dc:subject>volja</dc:subject><dc:subject>Borges</dc:subject><dc:subject>umetnost</dc:subject><dc:subject>metafizika čutnosti</dc:subject><dc:description>Argentinski pisatelj, Jorge Luis Borges, je v filozofiji našel sredstvo za upodobitev različnih metafizičnih problemov, ki obravnavajo vprašanje človeške eksistence. Eden izmed teh je problem časa, h kateremu se vedno znova vrača. Tako Schopenhauer kot Borges priznavata edino realnost le sedanjosti, saj je takrat prisotna objektivizacije volje. V delih, kot sta  Zahir y Keatsov slavček, Borges prikaže, kako se udejanja Schopenhuaerjev princip volje. Metafizično načelo in slepa sila, ki vedno stremi k življenju, z namenom da zagotovi obstoj vrste, oziroma da ohranja večne Ideje. Schopenhauerjeva filozofija ima lastnost umetniške kontemplacije, saj se upira na tisti večkrat pozabljeni pojem čutnosti. Umetnost postane spoznanje, umetnik pa čisti subjekt spoznanja. Takšen umetnik je Jorge Luis Borges, ki Schopenhauerju priznava razrešitev uganke našega sveta, sam pa predstavlja utelešenje njegovega koncepta genija.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-11 07:15:26</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111720</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 446345</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
