<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>PRIMERJAVA SLOVENSKEGA IN ŠVEDSKEGA ZAPORNIŠKEGA SISTEMA IN USPEŠNOST REHABILITACIJE ZAPORNIKOV</dc:title><dc:creator>Filipič,	Tamara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zaporniška politika</dc:subject><dc:subject>rehabilitacija</dc:subject><dc:subject>zavod za prestajanje kazni zapora</dc:subject><dc:subject>povratništvo</dc:subject><dc:subject>primerjava sistemov prestajanja zaporne kazni med državama</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu obravnavamo zaporniško politiko v primerjalni analizi. Državi, ki smo ju izbrali, sta si podobni po demokratičnem sistemu. Slovenija je po obliki parlamentarna republika, medtem ko je Švedska kraljevina, vendar samo po imenu. Je ena izmed najbolj demokratičnih držav na svetu. V literaturi je navedena kot izjemno uspešna v delu z deviantnimi osebami. Tudi njeno rehabilitacijsko funkcijo zavodov za prestajanje kazni zapora literatura navaja kot zgled. Želeli smo preveriti, ali je švedska zaporniška politika res tako drugačna od slovenske, da ima dobre rezultate, in kakšni so njeni rezultati v primerjalni perspektivi. Uspešna zaporniška politika ima velik vpliv na družbo, saj preprečuje oziroma omejuje porast števila kriminalnih dejanj. Posledica je varnejša družba, kar je cilj vsake države. Iz statističnih podatkov je razvidno, da so države kljub podobnim sistemom različne. V raziskavi smo uporabili metode, ki se uporabljajo v družboslovnem raziskovanju. Za opis znanih dejstev in teoretičnih pojmov smo uporabili deskriptivno metodo, v analitično-eksperimentalnem delu analizo statističnih podatkov in primerjalno analizo dveh držav. Dobljene rezultate smo predstavili z logično razlago. V analizi smo ugotovili, da so vse skandinavske države uspešne v svoji zaporniški politiki. Njihov uspeh je delo z zaprtimi osebami, ki temelji na humanosti in zaupanju oziroma tako imenovani dinamični varnosti. Število zaprtih oseb, izračunano na 100.000 prebivalcev, je med Slovenijo in Švedsko podobno, skozi večletno obdobje pa sta razvidna trend upadanja števila zaprtih oseb na Švedskem in trend povečevanja števila zaprtih oseb v Sloveniji. Tema je aktualna, saj je v Sloveniji zasedenost zaporov velika. Čeprav se izvajajo zelo podobni programi rehabilitacije kot na Švedskem, je naša zaporniška politika manj uspešna.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-10 14:40:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111718</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 15683</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
