<?xml version="1.0"?>
<metadata xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><dc:title>Stigmatizacija in samostigmatizacija odraslih oseb s shizofrenijo</dc:title><dc:creator>Jakofčič,	Iris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Plemelj Mohorič,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>doživljanje stigmatiziranosti</dc:subject><dc:subject>razkrivanje bolezni</dc:subject><dc:subject>aktivnost</dc:subject><dc:subject>oviranost</dc:subject><dc:subject>motnje v duševnem zdravju</dc:subject><dc:description>Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki se pogosto pojavi že v mladih letih. Bolezen pripelje do stigmatizacije oseb s shizofrenijo in posledično tudi do samostigmatizacije. To ima za osebe s shizofrenijo negativen vpliv na medsebojne odnose z ostalimi osebami, vključevanje v družbo, zaposlovanje in izvajanje raznih aktivnosti. Osebe s shizofrenijo pogosto težko najdejo in ohranijo zaposlitev. Namen: Zanimalo nas je ali je pri osebah s shizofrenijo prisotno doživljanje stigmatizacije in ali imajo zaradi prisotnosti le-te težave pri svojem vsakodnevnem delovanju. Ugotavljali smo ali se posledično osebe samostigmatizairajo in ali to predstavlja ovire pri izvajanju vsakodnevnih aktivnosti. Metode dela: Izvedli smo štiri poglobljene intervjuje z osebami s shizofrenijo. Vodilo intervjuja je bilo izdelano na osnovi vprašalnika Discrimination and Stigma Scale. Intervjuje smo posneli in transkribirali. Izvedli smo kvalitativno analizo besedila pri čemer smo uporabili kombinacijo odprtega in osnega kodiranja. Rezultati: Kvalitativna analiza je izkazala pet glavnih tem: doživljanje stigmatizacije, samostigmatizacija, razkrivanje bolezni, posledice bolezni in podpore. Ugotovili smo, da je stigmatizacija danes redkejša kot nekoč, vendar se kljub temu še pojavlja na različnih življenjskih področjih. Samostigmatizacija se večinoma pojavlja na začetku, torej po postavitvi diagnoze, nakar večinoma izgine. Razprava in zaključek: Osebe s shizofrenijo se pogosto ne zaposlijo in imajo status invalida. Težja obdobja svojega življenja premagajo z različnimi aktivnostmi in s podporo družine. Vlogo pri tem imajo tudi delovni terapevti, ki pomagajo osebam pri izbiri hobijev, skozi razne aktivnosti pomagajo ohraniti ali ponovno vzpostaviti socialne stike, učijo strategije ohranjanja zdravja ter spoprijemanja z boleznijo, stigmatizacijo in samostigmatizacijo.</dc:description><dc:date>2019</dc:date><dc:date>2019-10-10 07:46:17</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>111706</dc:identifier><dc:identifier>VisID: 94885</dc:identifier><dc:identifier>COBISS_ID: 5707883</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></metadata>
